Le zmerne spremembe

Kubanski predsednik Raul Castro je v soboto opozoril EU in ZDA, da ni zamenjal brata Fidela, da bi "obnovil kapitalizem na Kubi", je pa dejal, da se je pripravljen pogovarjati o vsem, razen o spremembah socialističnega sistema. Hkrati je sicer napovedal občutna zmanjšanja sredstev za zdravstvo in izobraževanje, da bi omilil hudo krizo na otoku.

V govoru v parlamentu v Havani je Raul Castro napovedal, da Kuba temeljnih sprememb v političnem sistemu ne bo videla še dolgo, tudi po smrti njega in njegovega brata, dolgoletnega kubanskega voditelja in revolucionarja Fidela Castra, ki je zaradi bolezni oblast predal bratu Raulu. "Nisem bil izvoljen za predsednika, da bi obnovil kapitalizem na Kubi, ali pa izdal revolucijo," je dejal Raul Castro. "Izvoljen sem bil, da ubranim, gradim in izboljšujem socializem," je še poudaril in po poročanju ameriške tiskovne agencije AP požel stoječe ovacije v parlamentu.

Besede naj bi bile namenjene predvsem Washingtonu, potem ko je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton dejala, da želijo ZDA na Kubi najprej videti gospodarske in socialne reforme, nato pa bi lahko prišlo do izboljšanja odnosov.

Castro je dejal, da se je pripravljen pogovarjati o izboljševanju odnosov z ZDA. Pri tem je poudaril, da sicer prihaja do "zmanjševanja agresivnosti in protikubanske retorike" v administraciji ameriškega predsednika Baracka Obame, vendar pa se embargo proti Kubi še vedno izvaja. Toda z ZDA se je Castro pripravljen pogovarjati o vsem, le o spremembah političnega sistema ne. Ne glede na to pa je napovedal obsežno zmanjševanje sredstev za javno zdravstvo in izobraževanje, ki sicer sodita med temelje socialistične ureditve. Kot je poudaril, je višina državnih sredstev v ta namen "preprosto nevzdržna" in je treba sistem reformirati, da bi prihranili nekaj denarja. K varčevanju je pozval tudi ostale Kubance.

Kuba se trenutno sooča z eno najtežjih gospodarskih kriz od 90. let dvajsetega stoletja. Najhujše je pomanjkanje deviz, kar je posledica velikega padca cen niklja, glavnega kubanskega izvoznega proizvoda, padca dohodka od turizma, pa tudi škode zaradi treh lanskih orkanov. Zgolj zaradi tega naj bi Kuba izgubila okoli 10 milijard dolarjev oziroma kar 20 odstotkov BDP. (STA, mh)