Vinska reforma pri koncu

Z avgustom se začenja zadnja faza vinske reforme Evropske unije, o kateri so se evropski ministri za kmetijstvo dogovorili decembra 2007, so v petek sporočili iz Bruslja. Druga faza vključuje tri sklope pravil v zvezi z označevanjem, vinarskimi praksami in evidencami. Obsežna reforma, katere prva faza se je začela 1. avgusta lani in je bila objavljena v obliki uredbe, bi morala prispevati k uravnoteženosti trga vina, postopnemu ukinjanju nepotrebnih in dragih intervencijskih ukrepov na trgu ter preusmeritvi proračunskih sredstev k bolj pozitivnim in proaktivnim ukrepom, ki bodo povečali konkurenčnost evropskih vin.

Reforma predvideva hitro prestrukturiranje vinskega sektorja z uvedbo prostovoljnega triletnega programa krčenja nasadov kot alternative za nekonkurenčne proizvajalce, ki hkrati zagotavlja umik presežnih količin vina s trga. Postopno bodo ukinjene subvencije za krizno destilacijo in destilacijo pitnega alkohola, denar iz nacionalnih proračunov pa se bo lahko porabil za ukrepe, kot so promocija vina na trgih tretjih držav, prestrukturiranje ter vlaganje v posodobitev vinogradov in kleti. Reforma bo prispevala k varstvu okolja v vinorodnih regijah, zaščitila tradicionalne in dobro uveljavljene politike kakovosti ter poenostavila pravila označevanja v korist proizvajalcev in potrošnikov. S 1. januarjem 2016 bo na ravni EU prav tako odpravljen restriktivni sistem pravic do zasaditve, vendar ga bodo države članice lahko obdržale do decembra 2018, če bodo to želele.

Zadnja faza reforme vključuje tri sklope pravil v zvezi z zaščitenim geografskim poreklom in zaščitenimi geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi ter označevanjem in predstavitvijo vin; vinarskimi praksami; registrom vinogradov, obveznimi prijavami in zbiranjem informacij za spremljanje trga vina, dokumenti, ki so priloženi pošiljkam vinskih proizvodov, ter evidencami v vinskem sektorju, ki jih je treba voditi. Nova pravila za označevanje in predstavitev naj bi med drugim izboljšala komunikacijo s potrošnikom. Uredba poleg tega določa pravila za zaščito označb in tradicionalnih izrazov. Prav tako vključuje postopke za preverjanje vlog za zaščito, ugovore ter za njihov preklic ali spremembo. Zakonodaja zagotavlja zaščito uveljavljenih nacionalnih politik na področju kakovosti. Tudi nekateri tradicionalni izrazi in oblike steklenic bodo lahko še naprej zaščiteni. Sprejeta uredba o vinarskih praksah zagotavlja, da se ohranijo najboljše vinarske tradicije v EU, pri čemer se hkrati ustvari prostor za inovativnost, so še sporočili iz Bruslja in dodali, da je postopek sprejetja novih enoloških praks in sprememb obstoječih tehnik zdaj še prožnejši.

Že izvedena prva faza vinske reforme sicer zadeva nacionalne programe podpore z uporabo nacionalnih finančnih proračunov, trgovino s tretjimi državami, proizvodni potencial, vključno s programom krčenja nasadov in nadzorom v vinskem sektorju. Pri tem komisija poudarja, da bodo sredstva, predvidena v nacionalnih proračunih za leto 2009, ki ne bodo izplačana do 15. oktobra, izgubljena. Gre za pomemben podatek glede na to, da je bilo doslej izplačanih le nekaj več kot 30 odstotkov sredstev, ki so na voljo za to leto.

Evropski skladi so sicer dodeljeni za vsako državo proizvajalko EU, da se omogoči financiranje ukrepov, ki ustrezajo lokalnim potrebam. Države članice lahko izbirajo med več ukrepi, kot so neposredna plačila proizvajalcem, promocija na trgih v tretjih državah, zeleno obiranje, vzajemni skladi, zavarovanje letine in naložbe; prestrukturiranje in spremembe namembnosti vinograda, krizna destilacija ter pomoč za uporabo koncentriranega grozdnega mošta.

Proračun, ki je na voljo za ukrepe podpore, se povečuje iz leta v leto in se bo z letošnjih 794 milijonov evrov dvignil na 1,231 milijarde evrov leta 2013. (STA, mh)