Infond Holding insolventen

Družba Infond Holding je iz računovodskih izkazov, pripravljenih v sredo, ugotovila, da je pri družbi podan razlog insolventnosti. Kot navaja v današnjem sporočilu, ugotovitvenega sklepa še ni sprejela, saj računovodski izkazi temeljijo na v javnosti objavljenih podatkih.

"V kolikor držijo v javnosti objavljeni podatki, s katerimi je družba pripravila računovodske izkaze na dan 5. avgust 2009, izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami presega polovico osnovnega kapitala družbe in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv," je Infond Holding danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Ko bo družba pridobila vsa relevantna dejstva, bo uprava sprejela ustrezen ugotovitveni sklep o nastopu razloga insolventnosti. V zakonskem roku (v mesecu dni po nastopu insolventnosti) bo pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in ga predložila nadzornemu svetu, še navaja mariborska finančna družba.

Uprava je, kot opozarjajo, do nadaljnjega dolžna ravnati v skladu z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti ter prisilnem prenehanju.

Uprava družbe je o nastalem stanju obvestila člane nadzornega sveta družbe, ob pridobitvi vseh relevantnih dejstev pa bo sklicala izredno sejo nadzornega sveta, na kateri bo predstavila ugotovljeno dejansko stanje glede insolventnosti družbe nadzornemu svetu družbe, še dodajajo.

Sicer so v Infond Holdingu "neprijetno presenečeni spričo nenavadnih potez NLB in Banke Celje". "Način prodaje, ki sta ga izbrali obe banki, je neobičajen v poslovnih krogih. Po našem prepričanju bi bilo ob primernem načinu prodaje delnic možno doseči bistveno višjo ceno za prodane delnice," so poudarili, zato domnevajo, da so banki "vodili drugi in ne poslovni razlogi".

Družba Infond Holding je s takšno prodajo po mnenju uprave oškodovana, prav tako ostali upniki in delničarji. "Skupaj z odvetniki proučujemo možne pravne poti za rešitev nastale situacije," so še navedli v mariborski družbi.

Zdravje Infond Holdinga, ki ima sicer približno 33.000 delničarjev, se je začelo poslabševati z izbruhom finančne krize, ki je precej zadolženi finančni družbi v pogojih kreditnega krča izjemno otežil podaljševanje posojil in pokrivanje izgube. Družba je namreč že za pokrivanje lanske izgube v višini skoraj 82 milijonov evrov porabila kapitalske rezerve ter preneseni dobiček.

Na majski skupščini Infond Holdinga je 71-odstotni lastnik Center Naložbe izglasoval pokrivanje izgube z zmanjšanjem kapitala in hkratno dokapitalizacijo s stvarnimi vložki. Kljub temu pa je bila trdnost mariborske finančne družbe že močno načeta, dokončni udarec pa ji je zadala odločitev Nove Ljubljanske banke (NLB) v začetku junija o nepodaljšanju posojila v višini 130 milijonov evrov.

NLB je zaradi nevračila posojila zasegla 10,75 odstotka delnic Mercatorja in 23,51 odstotka delnic Pivovarne Laško, s katerima je Infond Holding zavaroval posojilo. Infond Holding je sicer za bančna posojila zastavil večino svojega finančnega premoženja, zato so se domneve, da bo omenjena odločitev največje slovenske banke sprožila plaz podobnih odločitev pri ostalih bankah upnicah, izkazale za pravilne.

NLB je prebila led tudi pri prodaji zaseženih deležev: potem ko se je nekaj časa ugibalo, ali bodo banke upnice pri prodaji zastavljenih deležev ravnale usklajeno in v soglasju, je torkov neuspešni poskus oz. sredina izvršitev prodaje deležev Mercatorja in Pivovarne Laško, ki ju je NLB že junija sprva ponujala na javnem razpisu, sprožila t.i. "domino učinek".

V strahu pred vse večjo verjetnostjo nastopa insolventnosti Infond Holdinga so tudi nekatere druge banke posegle po podobnih načinih: za unovčitev zastavljenih delnic Mercatorja oz. Pivovarne Laško se je že v sredo odločila pridružena članica skupine NLB Banka Celje (skupaj z NLB sta zaplenili oz. "preložili" 13,5 odstotka Mercatorja in 26,4 odstotka Pivovarne Laško), danes pa še Abanka Vipa (3,26 odstotka Pivovarne Laško in 4,87 odstotka Mercatorja). S tem so se banke upnice želele zavarovati svoje terjatve ter se izogniti morebitnim zapletom v postopkih zaradi insolventnosti.

Lastniški delež Infond Holdinga v Pivovarni Laško se je tako s 55 odstotkov spustil na približno 24,4 odstotka, v Mercatorju pa s 24,9 odstotka na 6,5 odstotka, vendar je večina omenjenih deležev tudi zastavljena pri bankah.

Infond Holding ima po poročanju medijev pred današnjimi unovčitvami zaseženih delnic za približno 160 milijonov evrov premoženja, medtem ko dolgovi znašajo približno 280 milijonov evrov; od tega po pisanju Dnevnika družbam iz skupine in ostalim podjetjem 113 milijonov evrov, slovenskim bankam 126 milijonov evrov, tujim bankam pa 30 milijonov evrov.

Z najnovejšimi dogodki je tako prekinjen lastniški niz, ki je Bošku Šrotu prek njegove Atke-Prime omogočil lastniški nadzor nad Pivovarno Laško in družbami v njenem sistemu. Podobna usoda kot Infond Holding namreč najverjetneje čaka tudi ostale družbe v lastniški verigi.

Kolonel, v katerem je Atka-Prima po vstopu italijanskega podjetja Iniziative Generali 96 še 70-odstotni lastnik, ima po navedbah Financ le še 5,2 milijona evrov dolga, premoženje Centra Naložbe, ki je v 78-odstotni lasti Kolonela, pa poleg deleža v Infond Holdingu sestavlja še 57 milijonov evrov posojil. Med največjimi upniki Centra Naložbe je Pivovarna Laško, ki mu je posodila 30,8 milijona evrov. (STA, lpč)