Moskva opozarja ZDA
Potem ko so pred letom dni gruzijske sile s hitrim napadom zavzele središče glavnega mesta Južne Osetije in je ruska vojska s hitro protiofenzivo gruzijske sile potisnila samo nekaj deset kilometrov od Tbilisija, glavnega mesta Gruzije, je položaj na Kavkazu še zmeraj zelo napet. Provokacije in posamezni napadi so skoraj neprestani in po ruskih podatkih naj bi bilo v zadnjem letu na nemirni meji več kot 120 oboroženih spopadov ali napadov z različnim orožjem.
Rusija je po receptu, ki so ga ZDA uporabile v primeru Kosova najprej priznala neodvisnost Abhazije in Južne Osetije, nato pa je v Varnostnem svetu dosegla odpoklic opazovalcev OVSE in EU. Gruzijskemu predsedniku Mikhaliu Sakašviliju se je medtem uspelo obdržati na oblasti in to kljub uličnim protestom in zahtevam po odstopu zaradi katastrofalnih rezultatov svoje politike. Med nedavnim obiskom ameriškega podpredsednika Joeja Bidna v Tbilisiju so gruzijski policisti iz središča Tbilisija odstranili še zadnje »zaporniške celice« in druge rekvizite s katerimi so protestniki pred parlamentom zahtevali razrešitev predsednika Gruzije. Sakašvili je ob obisku ameriškega podpredsednika dobil tudi nova, trdna zagotovila o podpori. Po drugi strani pa prav tako ne popušča niti Rusija.
Grigorij Karasin, namestnik ministra za zunanje zadeve Ruske federacije, je ob obletnici lanske vojne v Gruziji izjavil, da ZDA še naprej dostavljajo orožje Gruziji ter ocenil izjavo predstavnikov ameriškega Pentagona o tem, da ZDA ne oboružujejo Gruzije kot neresnično. "Po našem vedenju se pošiljke orožja iz ZDA nadaljujejo, to pa povzroča zaskrbljenost in nas sili, da sprejemamo svoje ukrepe," je dejal namestnik zunanjega ministra Rusije, ki je od ZDA zahteval "več vzdržanosti", predvsem pa, da se ZDA "vzdržijo dajanja lažnih signalov Tbilisiju o tem, da bo vsa sila severnoatlantskega zavezništva v vseh pogojih bila na strani sedanjega vodstva Gruzije." Karasin je tudi poudaril, da Rusija ne bo pripojila dve državi – Abhazijo in Južno Osetijo, ki ju je priznala. Nedavno je namreč predsednik Južne Osetije ocenil, da bi njegova republika lahko čez čas vstopila v okvir Ruske federacije. Karasin je dejal, da je danes "težko ocenjevati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti," da pa si Rusija danes prizadeva predvsem za razvijanje meddržavnih odnosov. Dejal je tudi, da Rusija za zdaj ne namerava oblikovati nikakršnega večjega vojnega oporišča v Južni Osetiji, vendar bo v primeru, "če bi prišlo do agresije odgovor Rusije primeren."
Karasin je ob tem javnosti predstavil tudi številne dokaze o tem, da je Gruzija svojo lansko vojaško akcijo načrtovala dolga leta. Med najpomembnejšimi dokazi so predvsem zaplenjeni dokumenti, ki dokazujejo, da se je Gruzija za napad na Južno Osetijo in Abhazijo pripravljala od leta 2004.