Kolizej bo porušen

Uredništvo
7. 8. 2009

/media/www/slike.old/novice/kolizej.gif

© sl.wikipedia.org

"Soglasje govori o pogojih in načinih, kako se zdajšnja stavba Kolizeja lahko ruši in kakšne obveznosti ima pri tem lastnik," je dejala ministrica Majda Širca.

"Podpisali smo kulturnovarstveno soglasje, ki omogoča rešitev stavbe Kolizej, ki je kulturna dediščina. Soglasje določa, katere ukrepe mora lastnik stavbe upoštevati pri rušenju, katerih postopkov se mora poslužiti in katere dele stavbe mora ohraniti,"
je v izjavi za medije pojasnila Širca.

Ministrica je dodala, da soglasje prinaša tudi izravnalni ukrep - možnost, ki izhaja iz novega zakona o varstvu kulturne dediščine. Le-tega so na ministrstvu zasnovali ob posvetovanju s stroko, predvsem z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in prinaša investitorju obveznosti, da v stavbi, ki naj bi stala na porušenem območju Kolizeja, nameni osrednji prostor kulturi ter da participira in sofinancira obnovo primerljive kulturne dediščine v Ljubljani.

Po nasvetu stroke so se na ministrstvu odločili, da bo ta objekt Cukrarna. Investitor naj bi vanjo vložil delež za obnovo strehe in določen delež namenil dokumentaciji za obnovo Cukrarne. "S tem bo tudi Cukrarna lažje prišla pod streho," je povedala Širca.

Anderlič je odločitev ministrice pozdravil. "V ta projekt je bilo vloženo ogromno energije, dela in finančnih sredstev. Trenutno preko 26 milijonov evrov," je dejal. S podpisom soglasja je bila po Anderličevih besedah odprta pot za nastanek novega projekta, ki vključuje novo operno dvorano v velikosti 30.000 kvadratnih metrov, prestižen hotel, poslovne prostore in manjši stanovanjski del. Maksimalna višina stavbe bo 75 metrov, kolikor je visok tudi ljubljanski Nebotičnik. Skupna vrednost novega Kolizeja, ki bo obsegal 59.000 kvadratnih metrov površin, bo okoli 200 milijonov evrov.

Kdaj bodo Kolizej začeli "odstranjevati", zaenkrat ni znano. Postopki so zahtevni in so vezani na obveze investitorja, da dokumentira in ohrani dekorativne dele samega objekta kulturne dediščine, jih da v muzej ali vgradi v bodočo stavbo. Investitor je po izdanem soglasju, tako ministrica, odločitev o rušitvi dolžan mesec dni prej napovedati pristojni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, da od njih dobi potrebna napotila in soglasja.

Novi zakon o varstvu kulturne dediščine določa ministru, pristojnemu za kulturo, da lahko sam odloča o tem, ali se kulturna dediščina, ki ne more več vzdržati iz različnih razlogov, lahko ruši. "Sama se s tako postavko zakona ne strinjam, saj menim, da daje možnost določenega arbitrarnega odločanja. Prav iz tega razloga sem se pred izdajo soglasja k rušitvi Kolizeja posvetovala z zelo široko vejo stroke," je še poudarila Širca. (STA, lpč)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja