Izgubljena generacija

Gre za več sto tisoč otrok, ki živijo s sorodniki ali prijatelji staršev, ki so odšli na delo v tujino, za nekatere otroke pa skrbijo različne ustanove, piše IPS News. Ti otroci so ostali brez enega ali obeh staršev, to pa ima po mnenju strokovnjakov ne le resne psihološke posledice na otrocih, ampak bo v naslednjih desetletjih to preraslo v velik družbeni problem. Eden od petih zapuščenih otrok je raziskovalcem Fundacije Soroš dejal, da se počuti zapuščenega, da ga nihče nima rad, čeprav so imeli več igrač, mobilnih telefonov, iPodov in drugih naprav kot otroci staršev, ki so ostali doma.
Tiskovna predstavnica mednarodne organizacije za migracije (IOM) Jemini Pandya pravi, da so ti otroci izgubljena generacija: "Težave imajo v šoli, nekateri jo tudi obesijo na klin, zaradi česar co bolj podložni kriminalu in izkoriščanju. To bo v prihodnosti ustvarilo resne socilane probleme. Odhod staršev na delo v tujino ima resne psihološke posledice na te otroke."

Natančnih številk o zapuščenih otrocih ni, toda po nekatertih ocenah naj bi jih bilo celo več kot milijon. Po podatkih različnih organizacij, ki skrbijo za otroke, je največ zapuščenih otrok v Ukrajini, Bolgariji, Moldaviji in Romuniji. Po podatkih Fundacije Soroš samo v Romuniji brez staršev odrašča približno 350 tisoč otrok, na delu v tujini pa je približno tri milijone Romunov. Ti najraje odhajajo v Veliko Britanijo, Italijo, Španijo in Nemčijo.

Sicer pa je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije za vzhodnoevropske imigrante najbolj privlačna Nemčija, v kateri je po podatkih iz lanskega poročila o svetovni migraciji, leta 2005 delalo 10.1 milijona imigrantov. Nemčiji po priljubljenosti sledi Francija, kjer je prav tako leta 2005 delalo 6.5 milijonov tujcev, v Veliki Britaniji 5.4 milijonov, lani že 6.6 milijonov, v Španiji 4.8 milijonov in v Italiji 2.5 milijonov imigrantov. Skupaj je leta 2005 zahodna in vzhodna Evropa gostila kar 44.1 milijonov imigrantov.

Zaradi ogromnega števila zapuščenih otrok so v Romuniji pred kratkim sprejeli nov zakon, ki z 2500 evri kaznuje starše, ki otroke raje kot sorodnikom, prepustijo državnim ustanovam, kaznovani pa so lahko tudi starši, ki 40 dni pred odhodom o svoji nameri ne obvestijo centra za socialno delo.
Psihologi pravijo, da otroci staršev, ki so odšli na delo v tujino, trpijo zaradi depresije, obstajajo tudi primeri, ko so 12-letniki zaradi tega storili samomor. Po podatkih Fundacije Soroš je bilo takšnih primerov v zadnjih treh letih štirinajst.

Denisa Ionescu, predstavnica Soroša, je za IPS News dejala: "Če je ostal eden od staršev potem ni tako hudo, če pa sta odšla oba, je hudo. Otroci so depresivni in žalostni. Nekateri imajo slabe ocene in težave v šoli. Če se nimajo s kom posvetovati, postanejo kriminalci ali narkomani. Vlada je te otroke označila za ranljivo skupino." Še bolj so ranljivi tisti, katerih starši se nato še ločijo in delajo v različnih državah, število ločitev med imigranti pa se vztrajno viša.

V Moldaviji, najrevnejši evropski državi, so razmere podobne kot v Romuniji. Po podatkih Unicefa ima kar 20 odstotkov moldavskih otrok enega starša v tujini, deset odstotkov otrok pa je takšnih, ki so ostali brez obeh staršev. Za mnoge moldavske družine je postalo normalno, da družinski člani odidejo na delo v tujino. V zadnjih letih je postal ta fenomen še bolj množičen in trenutno je na delu v tujini kar 30 odstotkov celotne populacije. Mnogi ostanejo v tujini leta in leta in z otroci komunicirajo zgolj prek telefonov in paketov. Po podatkih Unicefa so se življenjske razmere za mnoge "zapuščene" otroke resda izboljšale, toda hkrati so tako kot otroci v Romuniji postali bolj dovzetni za zlorabe mamil, veliko jih preneha s šolanjem, prezgodaj začnejo s spolnim življenjem, pri mnogih je opazno asocialno vedenje.

Podatki so tragični tudi za Poljsko. Po podatkih ombudsmana za zaščito otrok je v sirotišnicah med 12 in 15 tisoč otrok staršev, ki so imigrirali v tujino, še veliko več je takšnih, ki so ostali s sorodniki, brez enega starša pa odrašča vsaj 150 tisoč otrok. Odkar je Poljska postala članica Evropske unije, je na delo v tujino odšlo okoli milijon Poljakov. Kristina Iglicka, strokovnjakinja za migracije v Centru za mednarodne odnose v Varšavi je za IPS News povedala: "Vprašanje je, kaj bo s temi otroci čez 10-15 let. Takrat bi to lahko postal problem celotne poljske družbe. Psihologi, ki so se v sirotišnicah pogovarjali z otroci imigrantov ne razumejo, zakaj so zapuščeni. To je drugače, kot na primer v primeru alkoholizma. Takrat otroci razumejo, da je eden od staršev na nek način bolan in da je ločitev nujna. V tem primeru pa ne razumejo, zakaj ne morejo biti s starši."

Mnoge od staršev zapuščenih otrok je globalna ekonomska kriza prisilila na vrnitev domov, toda škoda pri otrocih, pravijo strokovnjaki, je nepopravljiva.