Odkrivanje rešiteljev

Pred leti se mi je nekajkrat sanjalo, da sem najpametnejši Slovenec. Ko sem se prebudil, sem težko dihal, včasih celo zakričal pod bremenom odgovornosti. Danes se mi pogosto prav živo sanja, kako bom rešil Evropo, Azijo, Ameriko in ostali svet, ko se zbudim, se pa prav zadovoljen sam s sabo, pomislim, tak sem kot Marko Crnkovič, Spomenka Hribar ali celo Slavoj Žižek. Kar topim se v zmernem ponosu!
Komentatorji nam ponujajo rešitve za vse probleme, celo za rešitev Mure in Steklarske Nove. Komentatorji vedo, kaj morajo narediti banke z Infond Holdingom. Tu nastane dramaturški problem. Prebiranje časopisov ni več napeto. Če je vse stečaje mogoče preprečiti in za vsako avtocesto dobiti uporabno dovoljenje, čeprav dve uri pred otvoritvijo, potem živimo v svetu, kjer ministri ne morejo biti nesposobni in vlada sploh ne more biti neuspešna. Če že komentatorji najdejo vse rešitve in če že novinarji vsak dan najdejo nove čudežne investitorje, potem se je pojem »rešiteljev« globoko ukoreninil v slovensko zavest. Tudi, če morda kdaj za kakšno podjetje ali kakšnega tajkuna ni več rešitve, je pa jasno, da rešitelji so, celo mnogo jih je, investirali bi, samo najti jih treba! In med njimi izbrati pravega, se z njim natančno dogovoriti in potem podpisati pogodbe! Ker vsak dan od jutra pozno v noč spremljam televizijske programe, vedno znova opažam, da so si ministri in poslanci prilastili preveč prostora. Preveč govorijo, namesto, da bi sklepali pogodbe z rešitelji! Tudi komentatorji prevečkrat rešijo eno in isto Muro in eno in isto Steklarsko Novo! Ne, to ni prav. Ne moremo vsak dan prebirati in poslušati, kako so rešena delovna mesta, potem pa nas preseneti novica, da rešitelj ni bil pravi rešitelj in da se je naveličal in so delavci ustavili rešitelja, čeprav prej desetletja dolgo niso nikoli uspeli ustaviti kakšnih nekdanjih rešiteljev! Živim v upanju, da mi mediji sproti natančno poročajo, kaj se dogaja! Komaj sem se navadil, da sta Boško Šrot in Igor Bavčar najbogatejša Slovenca, že banke čez noč prodajajo delnice in že so v zadnjih mesecih omajale moje zaupanje v najbogatejše Slovence. Če bo Joc Pečečnik rešil nogomet in se nenadoma izkaže, da niti Mure in Steklarske Nove ne more rešiti, potem mi nihče ne more povrniti zaupanja v nogomet, tudi slovenska reprezentanca ne, pa čeprav San Marinu zabije pet golov! Ko so mi banke in mediji omajali zaupanje v najbogatejše Slovence, nenadoma podvomim v rešitelje nasploh! Pred osemnajstimi leti ni bilo bogatih posameznih lastnikov proizvajalnih sredstev. Politični sistem nas je prepričeval, da moramo verjeti v samoupravljanje delavcev in kmetov. Ker delavci in kmetje nadzorujejo proizvodnjo, prodajo, izvoz in uvoz. Danes je drugače. Novinarji in politiki so prepričani, da lahko proizvodnjo, prodajo in podjetje in zaposlene reši samo rešitelj. Včasih se kdo vpraša, kakšen rešitelj vendar, koliko prometa je imelo njegovo dosedanje podjetje in koliko bo sploh investiral in kaj vse bo lahko prodal, ko bo šlo podjetje v stečaj. Moram priznati, da me manj zanima vse tisto, kar bi se lahko dogodilo, pa kar bi se na vsak način moralo dogoditi, pa se potem vseeno ne. Madonna bi naj nastopila v Ljubljani, vendar potem zvemo, da ne bo. Je to zato, ker je bilo prodano premalo vstopnic ali iz kakšnega drugega vzroka? Najhujši udarec za Slovence bi seveda bil, da Madonna ne more nastopiti v Ljubljani, ker bi potem razna druga evropska mesta ne mogla misliti, da so boljša in pomembnejša od Ljubljane. Pa tudi Slovenci bi lahko pomislili, da so pač dolgočasen povprečen evropski narod, tako kot Poljaki in Avstrijci, ne pa, da smo nesrečneži, ki se nam nenehno godijo krivice! Saj veste, v vseh sosednjih evropskih državah Evrope nastopa Madonna in v vseh državah Evrope gradijo avtoceste, ampak samo na odseku Rebrnice piha burja in še več, cesta drsi za en centimeter na leto! Dokler so slovenski mediji polni iskanja čudežnih rešitev in čudežnih rešiteljev, odrekamo sami sebi in svoji vladi kakršnokoli priložnost, da bi kaj zares spremenila, recimo legalizirala sajenje in kajenje trave v Pomurju, takoj bi bilo mogoče ukiniti ekološko sporno kmetijstvo in deset tisoči na novo zaposlenih gostinskih delavcev bi v tisočih novih kadilnicah trave zvijalo jointe! Če imamo igralnice, zakaj bi se branili trave in drugih opojnih substanc? Če varujemo Afganistance, da lahko prideluje opij, zakaj ga ne bi pridelovali rajši kar sami?