Razcvet obmejne trgovine

To kar so pred dvema desetletjema državljanom Jugoslavije predstavljali Trst, Celovec ali Solun so danes za državljane BiH, Srbije in Hrvaške različna mesta v Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni. Maloobmejna trgovina v teh časih cveti, predvsem zaradi razlik med cenami različnih uslug in proizvodov med različnimi državami. Za državljane Srbije se tako na primer zelo splača obisk sosednje Republike srbske v BiH, saj so tam cene hrane in drugih proizvodov široke potrošnje tudi enkrat cenejše kot v Srbiji. Toda podobno velja tudi za državljane Hrvaške, ki množično obiskujejo srbska obmejna mesta. V Srbiji so še posebej poceni pijače. Pivo je mogoče kupiti že za (preračunano) dvajset ali trideset centov, nekajkrat bolj poceni kot na Hrvaškem ali pa tudi v Sloveniji pa so tudi meso in mesni izdelki, čeprav jih uradno seveda ne bi smeli prenašati preko meja. Tudi cigarete so v Srbiji enkrat cenejše kot na Hrvaškem. V Srbijo kupci iz Osijeka, Vukovarja in Vinkovcev odhajajo tudi z organiziranimi prevozi. Kupci v izjavah za hrvaške medije trdijo, da je v Srbiji "meso boljše in cenejše" ter da je "potrošniška košara vsaj enkrat bolj poceni v Srbiji kot na Hrvaškem". Na hrvaški Novi TV, ki je o tem najnovejšem fenomenu pripravila posebno reportažo, so v srbski obmejni prodajalni intervjuvali tudi slovenskega državljana, ki je dejal, da je tu "vse bolj poceni, kot pri nas - če je tukaj dva evra, je pri nas štiri evre".

Toda podobna trgovina se odvija tudi v drugi smeri. Kupci iz Srbije, predvsem iz Vojvodine pogosto odhajajo tudi v Beli Manastir, Ilok ali Erdut na Hrvaškem, kjer kupujejo predvsem gorivo. Gorivo je namreč cenejše za petnajst do dvajset odstotkov. V sezoni, ko je poraba dizelskega goriva D-2 na vrhuncu, je menda pogost prevoz tudi goriva v kanistrih, kar sicer ni v skladu s predpisi. Toda tudi če kupec napolni zgolj svoj rezervoar, lahko privarčuje okoli 1000 dinarjev (11 evrov), kar je za nekatere taksiste dnevni zaslužek. Hrvaške kune je zato mogoče kupovati tudi za srbske dinarje. Nekateri pri prehodu meje na Hrvaško odpeljejo storže sladke koruze, ki v Srbiji stane okoli 10 centov za kos, medtem ko se na Hrvaškem prodajajo za pol evra po kosu. Nazaj grede kupijo nekaj deset steklenic hrvaškega vina, ki je boljše in bolj poceni od srbskega. Državljani hrvaške iz slavonskih in baranjskih občin pa pogosto Republiko srbsko in Srbijo obiskujejo tudi zaradi stomatoloških uslug, saj so te, predvsem izdelava protez, kar tirikrat bolj poceni od podobnih uslug na Hrvaškem. Podobno velja tudi za frizerske usluge ter vsa obrtniška dela. Sicer pa je potrošniška košarica osmih izdelkov tudi v sosednji Madžarski skoraj enkrat cenejšai od tiste na Hrvaškem, v kateri so cene hrane in drugih izdelkov višje tudi od cen v Sloveniji, BiH in Srbiji. Predvsem kruh je v Srbiji prepričljivo najbolj poceni. Po ceni, za katero se na Hrvaškem dobi eden, se v drugih, sosednjih državah praviloma lahko kupita dva proizvoda. Za kilogram kruha na Hrvaškem se tako na primer v BiH in Srbiji lahko kupita dva kilograma kruha, kilogram sira edamca pa je na Madžarskem skoraj dvakrat bolj poceni kot na Hrvaškem. Po primerjavi cen, ki jo je naredil hrvaški časnik 24 ur, je najbolj poceni Madžarska, kjer potrošniška košarica z osmimi osnovnimi proizvodi stane 14 evrov. V BiH ista košarica stane 16,33 evrov v Republiki srbski 18,1 evra, v Sloveniji 19,8 evrov, v Srbiji 23,67 evrov, na Hrvaškem pa 25, 95 evrov.