Rusko-nemški vrh

Uredništvo
14. 8. 2009

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in nemška kanclerka Angela Merkel sta na današnjem srečanju v ruskem črnomorskem letovišču Soči razpravljala o gospodarskem sodelovanju med državama, mednarodnem sodelovanju pri nekaterih najbolj perečih vprašanjih. Obsodila pa sta tudi nedavne umore aktivistov za človekove pravice na Severnem Kavkazu.

Merklova je Medvedjeva pozvala k čim hitrejši preiskavi nedavnih umorov aktivistov za človekove pravice v Rusiji. "Še enkrat sem jasno povedala, da to najostreje obsojamo," je na skupni novinarski konferenci z Medvedjevom po srečanju dejala Merklova. Kot je dejala, se zaveda, da se tudi Medvedjev zavzema za preiskavo umorov, vendar pa je treba storiti vse, da bi tisti, ki so odgovorni za te "gnusne umore", odgovarjali za svoje zločine, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Medvedjev je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi umorov in dejal, da želijo storilci s tovrstnimi dejanji destabilizirati regijo. Oblasti v ruski republiki Čečeniji, kjer je v zadnjem času prišli do več umorov, pa je pozval, naj storilce privedejo pred sodišče, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Severni Kavkaz sta nedavno pretresla krvava umora dveh vidnih aktivistk za človekove pravice. V nemirni ruski republiki Čečeniji so v torek našli mrtvo čečensko aktivistko Saremo Sadulajevo in njenega moža, manj kot mesec dni pred tem pa so v ruski republiki Ingušetiji našli mrtvo eno vidnih ruskih aktivistk Natalijo Estemirovo.

Pomembna tema njunih pogovorov je bilo tudi gospodarsko sodelovanje med državama, še posebej v luči gospodarske grize. Kot je še pred začetkom srečanja dejala Merklova, želita Nemčija in Rusija utrditi strateško partnerstvo in s tem skupaj priti iz krize. "Morali bi izkoristiti možnosti krize za razvoj nemško-ruskih gospodarskih odnosov," je dejala Merklova, medtem ko je Medvedjev hvalil nemški boj s krizo in čestital Merklovi ob novici, da je Nemčija že izšla iz krize. Rusija in Nemčija želita tesneje sodelovati pri načrtih vlaganj, med drugim pri reševanju nemškega avtomobilskega proizvajalca Opla, pa tudi pri prihodnosti nemškega proizvajalca čipov Qimonda in nemškega proizvajalca polprevodnikov Infineon. "Obojestranska vlaganja so pomembna za ustavitev padanja," je dejal Medvedjev, ki kljub temu ni dal konkretnih obljub o pomoči nemškim podjetjem.

Voditelja sta med drugim govorila o morebitnem ruskem prevzemu plačilno nesposobnega nemškega ladjedelniškega podjetja Wadan Yards, prizadevanja za rešitev katerega naj bi imela po besedah Merklove podporo tako nemške kot ruske vlade. Kot piše dpa, je v načrtu prevzem s strani ruskega vlagatelja Igorja Jusufova. Medvedjev je medtem odklonil neposredno udeležbo njegove države pri vlaganju v Wadan Yards in dejal, da gre za zasebna vlaganja. Glede Opla se je Merklova ponovno zavzela za lastniški vstop kanadsko-avstrijskega koncerna Magna navezi z rusko banko Sberbank ter ruskim proizvajalcem avtomobilov in tovornjakov GAZ. Poleg tega je tudi ponovno podprla gradnjo plinovoda Severni tok, skupnega projekta ruskega Gazproma ter nemškega in nizozemskega podjetja, ki bi dovajal plin pod Baltskim morjem in bi ruski plin v Evropo prinesel mimo Ukrajine.

Ena pomembnih tema pogovora med Merklovo in Medvedjevom je bila sicer prav Ukrajina. Odnosi med Moskvo in Kijevom so se v zadnjih letih "radikalno poslabšali", je danes dejal Medvedjev, ki je že v torek obtožil ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka protiruske politike. Kot je še dejal, pričakuje izboljšanje odnosov šele po menjavi oblasti v sosednji Ukrajini, kjer so za začetek prihodnjega leta predvidene predsedniške volitve.

Voditelja Nemčija in Rusija, ki sta se na dvostranskih pogovorih nazadnje srečala julija, sta poleg tega danes nekaj pozornosti namenila tudi nekaterim najbolj žgočim mednarodnim vprašanjem. "Pogovarjala sva se težkih problemih, kot so iranski jedrski program, Severna Koreja in razmere v Afganistanu. Vse to je dober primer za tesno sodelovanje Nemčije, Evropejcev in ZDA," je na tiskovni konferenci dejal Medvedjev. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja