S Kosova v grobnico imperijev

Srbija bi lahko odigrala ključno vlogo v bojih, ki jih v Afganistanu proti talibanom vodijo zveza NATO in ameriški vojaki. Ne sicer neposredno, toda kljub temu v takšni meri, da je vprašanje Kosova znova postalo odločilno vprašanje svetovnega miru. Na srečo v nekoliko drugačni preobleki kot pa pred desetletjem, ob napadu zveze NATO na ZRJ. Novi generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen je namreč napovedal, da namerava NATO sedanji kontingent 14.000 vojakov na Kosovu zmanjšati kar za 10.000 vojakov, tako da bi jih na Kosovu ostalo samo še kakšnih 4000, saj so se odnosi s Srbijo normalizirali, navkljub lanskoletni razglasitvi neodvisnosti Kosova. Tako bi lahko tudi kosovski Albanci ter Srbi s Kosova posredno prispevali k boju proti terorizmu zveze NATO v Afganistanu.

Načrt generalnega sekretarja zveze NATO je tudi nekoliko v nasprotju z uradnimi slovenskimi željami. Slovenija namreč ni bila doslej nič posebno navdušena nad zahtevami NATO za povečanje kontingenta slovenskih vojakov v Afganistanu. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je na začetku svojega mandata napovedala tudi povsem drugačno strategijo pošiljanja slovenskih vojakov, ki naj bi v prihodnje odhajali na misije v tujino predvsem bliže regiji in tja, kjer Slovenija bolje pozna položaj, torej predvsem na Kosovo, v BiH in na podobne operacije. Vse to bi bilo tudi ekonomsko precej vzdržno za slovenski priračun. Ker ima Slovenija na Kosovu precej vojakov in ima svoj kontingent tudi v Afganistanu, pa načrt generalnega sekretarja Nata pomeni prej obraten tok vojakov – namesto, da bi slovenski vojaki iz nemirnega Afganistana odhajali na bolj mirno Kosovo, kjer se bitka odvija na področju mednarodnega prava, naj bi poslej s Kosova odhajali v Afganistan. Ob tem ima SV še drugo težavo – slovenskim vojakom namreč za resnejše spopade primanjkuje težjega orožja, saj izdelava patrij, ki so edine odporne na improvizirane obcestne mine, v Sloveniji precej zamuja. Izdelavo vozil, odpornih na takšne mine, je kot novo prioriteto ameriške vojske ukazal tudi ameriški predsednik Barack Obama, kar kaže na resne potrebe po takšnih vozilih. Patria sodi med vozila, ki so uspešno prestala teste odpornosti proti takšnim minam, vendar jih slovenski vojaki v Afganistanu – nimajo. Ob tem večina patrij prav tako nima težjega orožja, potrebnega za boje s talibani. Tako bi se lahko zgodilo, da bo Srbija prispevala v boju proti talibanom z vzdrževanjem pogojev, ki bodo omogočili številnim tujim vojakom, tudi slovenskim, da se bodo lahko bolj množično udeležili bojev proti talibanom, za kar se med drugim že pripravljajo tudi črnogorski vojaki.

Kljub temu pa je veliko vprašanje, če bo tudi tem dodatnim vojakom v Afganistan uspelo prinesti mir. Trenutno jih je v Afganistanu 103.000 (39.000 «zavezniških» v okviru Nata in 63.000 ameriških pod ameriškim poveljstvom) in očitno še niso sposobni pregnati talibanov. Talibani namreč še zmeraj večinoma zmagujejo, kljub temu da so samo od začetka letošnjega leta ZDA svoj kontingent povečale za 30.000 vojakov. V prihodnje naj bi se jim pridružilo še najmanj 5000 iz ZDA, kljub temu pa se konec vojne iz dneva v dan vse bolj oddaljuje. Cena vojne je vsak dan višja. Samo od janauarja do junija letos je bilo po podatkih OZN ubitih več kot 1000 civilistov, kar je precejšnje povečanje glede na 818 ubitih v prejšnjem letu v istem času. Povečuje pa se tudi ševilo padlih vojakov mednarodnih sil – samo julija jih je padlo 71. Boji so vse intenzivnejši tudi zaradi novih volitev, ki jih talibani ne želijo, zahodne države pa znova stavijo na dosedanjega predsednika Hamida Karzaja. Glasovalne lističe v okoli 3000 volilnih mest ne bo mogoče pripeljati niti z kamioni in ne s helikopterji – prišli bodo z mulami in peš, saj med temi mesti ne obstajajo cestne povezave. Z mulami in peš pa se po Afganistanu, «grobnici imperijev» premikajo - tudi talibani.