Varujmo naravo...

Osveščanje ljudi glede tega, da je treba varovati naravo in skrbeti zanjo tudi s čim manjšo oziroma razumno porabo njenih virov, je popolnoma sprejemljivo in pravzaprav nujno. Kakorkoli gledamo na to, smo ljudje živina, ki bo, če se je ne omeji tako ali drugače, požrla vso travo na pašniku in drugi dan blejala, kje je trava. Zaradi tega je prav, da nam tu in tam nekdo potrka na vest v stilu 'alo, ustavi se'.

Toda nekatere kampanje osveščanja so naravnost bizarne, saj povsem ignorirajo realnost družbe, ki jo bojda nagovarjajo. Zadnji, nam znan, tovrsten primer prihaja iz Brazilije. Številne tamkajšnje televizijske postaje predvajajo oglase, ki ljudi nagovarjajo, naj zavoljo varčevanja z vodo svojo prvo potrebo (lulanje) opravijo pod tušem. Do te ideje se je dokopala naravovarstvena skupina SOS Mata Atlantica, ki je izračunala, da bi povprečno gospodinjstvo v Braziliji privarčevalo 4.380 litrov vode na leto, če bi vsak član gospodinjstva vsaj eno potrebo na dan opravil pod tušem in tako ne bi uporabil vode iz straniščnega kotlička. Otroški glasovi na koncu spota v skupen glas zavpijejo: “Lulajte pod tušem! Rešite amazonski pragozd!”

Ok, čeprav je vse skupaj matematično smiselno in mogoče tudi simpatično, toda socialna realnost Brazilije se temu spotu lahko samo posmehuje. Lulajte pod tušem? Po vladnih ocenah iz leta 2008 31 odstotkov Brazilcev živi pod pragom revščine, še leta 2006 jih je bilo 22 odstotkov. Zakaj to omenjamo? Ker ti ljudje praviloma nimajo ne tušev ne stranišč in znani so prizori otrok iz favel, ki se umivajo v kanalizaciji. In seveda nimajo niti elektrike, da bi lahko po televiziji spremljali spote o varčevanju z vodo. Danes v tej državi živi okoli 200 milijonov ljudi in Združeni narodi predvidevajo, da bo to število do leta 2050 naraslo za dodatnih 50 milijonov; sorazmerno se bo torej povečeval tudi delež skrajno revnih.

Spet sorazmerno s tem se zaradi večanja prebivalstva nezakonito in pa brezvestno krči amazonski pragozd. Po eni strani ga krčijo revni kmetje, da lahko sploh preživijo, po drugi pa k njegovemu uničenju veliko prispevajo korporacije, kot je ameriško podjetje Cargill, ki v Braziliji najemajo kmetovalce, da ilegalno krčijo pragozd zavoljo gojenja soje. Slednjo potem izvozijo v ZDA in EU kot hrano za živali, ki potem končajo na jedilnikih restavracij kot je McDonald's. OZN navaja, da bo do leta 2050 izginilo že 40 odstotkov a mazonskega pragozda.Znanstvenik Tom Lovejoy je dodal: “V zadnjih štirih desetletjih je človeška populacija v Amazoniji narasla s treh na trideset milijonov in skladno s tem narašča tudi število cest. Trenutno gradijo 7500 kilometrov novih asfaltnih cest.”

Lulanje pod tušem teh problemov dejansko ne more odpraviti, metaforično rečeno gre tu za kapljo v morje. Predvsem se zdi, da gre za dobronamerno gesto tako imenovanih dobronamernih idiotov. Je pa to morda tudi pogled v ne več tako zelo oddaljeno prihodnost, ko bomo mogoče zaradi pomanjkanja vode resnično morali svoje osnovne potrebe podrejati različnim drastičnim ukrepom, da bi preživeli. Ta prihodnost v marsikaterih regijah na svetu (Pakistan, Mehika, Jemen, Avstralija) že postaja sedanjost.