Kazahstanski recepti za Srbijo

V Srbiji bodo novinarji in javnost morali počakati še do 31. avgusta, da bi izvedeli, ali bo vlada podprla nov predlog zakona o informiranju, ki prinaša drastične kazni za kršilce svobode informiranja. Vlada naj bi se do spornega zakona namreč opredelila šele konec meseca. Zakon je sicer predlagala stranka G 17 plus Mlađana Dinkića, nad vsemi rešitvami pa so manj zadovoljni v koalicijski Demokratski stranki in še bolj v Socialistični stranki, ki ima do zakona največ rezerv. Pri tem je zanimivo to, da so tokrat po izredno ostrih ukrepih posegli tisti koalicijski partnerji v vladi, ki se razglašajo za največje demokrate in največje «evropejce», medtem ko so proti prav socialisti, ki so v času Slobodana Miloševića že sprejeli zelo podoben zakon, se z njim zelo opekli in sedaj ne nameravajo ponoviti napake. Zakon je uradno v proceduro poslal Nebojša Bradić, minister za kulturo, omogoča pa visoke finančne kazni v višini vrednosti celotne naklade, kar lahko pomeni takojšen bankrot manjših medijev že po eni sami izgubljeni sodbi. Zakon tudi bistveno povečuje višino sredstev, potrebnih za ustanovitev dnevnega časnika in drugih medijev v Srbiji in s tem onemogoča pluralizem medijev. Glede zakona so se zelo negativno opredelili tudi srbski novinarji. Po anketi, ki jo je izvedlo Društvo novinarjev srbije (UNS) jih 73 je odstotkov prepričanih, da spremembe zakona prav zaradi ostrih kritik v medijih ne bodo sprejete, medtem ko jih 21,6 odstotka misli, da bodo sprejete (ob 5,4 odstotka vzdržanih).

Generalni sekretar UNS Nino Brajović je pozitivno presenečen nad rezultati ankete. Po njegovi oceni anketa dokazuje, da se morajo novinarji še bolj potruditi za to da spremembe zakona ne bodo sprejete, saj zakon po njegovem prinaša uvajanje «kategorije prestopka brez predpostavke nedolžnosti» in za medije uvaja nove, težje pogoje poslovanja kot za vse druge gospodarske subjekte.

Analitiki kot motive za uvajanje spremeb vidijo predvsem ekonomske in politične razloge. Srbija spada med države, ki bi jih kriza v jeseni lahko najbolj prizadela, ob tem pa so imele nekatere stranke in posamezniki na oblasti, na primer prav Mlađan Dinkić, več sporov z različnimi mediji. Predvsem časnik Kurir pogosto kritizira Mlađana Dinkića ter mu očita nepotizem. Časnik je nekatere zgodbe uspešno zagovarjal, pri nekaterih pa je tudi izgubil tožbe, tako da se je minister Dinkić celo pohvalil, da je svojo prijavljeno lastnino povečal prav zaradi izplačanih odškodnin zaradi duševnih bolečin, ki jih je pretrpel zaradi neresničnega pisanja Kurirja. To bi lahko bil tudi dokaz, da zakonodaja ob pomoči sodišč vendarle deluje. Vendar je ministru očitno prekipelo, zato se je odločil, da preneha s tožarjenjem časnikov, pač pa je v proceduro raje poslal zakon z nekaterimi, po ocenah srbskih novinarjev, zelo drastičnimi in rigidnimi rešitvami, kar pa bi se lahko že kmalu pokazalo kot precej nespametna poteza. Drastične kazni, kot so jih predlagali v ministstvu za kulturo poznajo namreč samo še v Rusiji, Kazahstanu in nekaterih drugih državah na območju nekdanje Sovjetske zveze, ki pa ne veljajo ravno za svetilnike napredka in demokracije – tako je namreč pokazala posebna mednarodna študija, ki so jo za potrebe DNS pripravili tuji mednarodni medijski strokovnjaki.

Vse skupaj pa je postalo še posebej neprijetno potem, ko so mediji razkrili, da za politike veljajo precej drugačni kriteriji kot za novinarje, saj naj bi se tudi po «petooktobrski» demokratični revoluciji leta 2000, v kateri je padel Miloševićev režim, številni državni funkcionarji odlično okoristili in na osnovi uredbe o odkupu državnih stanovanj iz leta 2002 po bagatelnih cenah odkupili državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tako je na primer bivši republiški javni tožilec Slobodan Janković za 40 000 evrov odkupil državno stanovanje veliko 95 kvadratnih metrov. Miroslav Micić, upravnik Centralnega zapora je stanovanje veliko 94 kvadratnih metrov odkupil za 50 115evrov, Edvard Jakopin, direktor republiškega zavoda za razvoj je državno stanovanje veliko 82 kvadratnih metrov odkupil za 44 860 evrov, Vučko Mirčić, preiskovalni sodnik na specializiranem sodišču za organizirani kriminal pa je državno stanovanje veliko 43 kvadratnih metrov odkupil za zgolj 6600 evrov. Na podoben način so državni funkcionarji, ki naj bi jih novi zakon o financiranju najbolj zaščitil pred neprestanim «blatenjem» medijev, odkupili kar 288 stanovanj države. Vlada je medtem že preklicala sporno uredbo, novinarji pa od vlade zahtevajo, da naj vlada sporoči imena vseh, ki so sodelovali pri pisanju spornega predloga zakona o informiranju.