Zakaj Majda Širca potrebuje Jožeta Možino?

V Kjotu sem si ogledal budistični tempelj boginje Canon iz enajstega stoletja. Boginja Canon je Buda v ženski obliki in s štirimi pari nog, tako kot škamp. Opazil sem, da so deli templja sorazmerno novi, kot kakšen slovenski vikend. Razložili so mi, da leseni tempelj v japonskem podnebju vsakih sto let uničijo gniloba, plesen, termiti. Poškodovane dele sproti menjajoz novimi, tako da je tempelj najkasneje v sto letih vedno kot nov. Pač pa mi je menih takoj pokazal zbirko bronastih kipov, ti, je rekel, so resnično stari. Skozi vsa stoletja so menihi dali vliti v bron svoje opate. Ta odnos do menedžerjev se mi je zdel nadvse pravilen. Vendar kipi so kazali zelo realistično upodobljene suhe starejše plešce v tunikah. Razumem kiparje tistih stoletij. Kipar je moral upodobljenemu opatu dati navdih individualnosti, da bi ga med petsto menihi bilo mogoče zanesljivo prepoznati in se ga spominjati. Verodostojnost upodobitve pa ima tudi stranski učinki: še po stoletjih je mogoče nazorno videti, da so samostanski menedžerji bili prava zbirka izjemnih kretenov.

Stari Grki so svoje zmagovalce na olimpijskih igrah odlivali v bronu. Ko je rimski cesar Neron zagledal zbirko bronastih metalcev krogle, rokoborcev in tekačev, jih je dal pometati v greznico. Ni bil ravno pravičen: ko gledamo kipe rimskih cesarjev, tudi ti so morali biti prepoznavni, nas kar malo strese, koliko grobosti in puhloglavosti izžarevajo.

Danes televizija nadomeščajo upodobitve v bronu. Z nekaj prednosti: nekateri junaki se kdaj pa kdaj nekoliko izgubijo. Medtem ko se je pojavnost Georga W. Busha in Janeza Janše zmanjšala, nam Jože Dežman, direktor muzeja revolucije, sveti kar naprej in naprej. Razmišljal sem o tem pojavu in prišel do spoznanja, da so nekdanji komunisti pravzaprav mazohisti, če jim nekdo nenehno ne naklada o pobojih, kosteh, avtoritarnosti in podobnem, se jim zdi, da niso več dovolj upoštevani! Tu leži tudi odgovor zakaj po skoraj enem letu Borut Pahor in njegovi potrebujejo generalnega direktorja Guzeja in direktorja televizije Jožeta Možino. Pahor in njegovi želijo, da so nam vedno pred očmi nepojmljivo gnusni zločini Janeza Janše in Branka Grimsa, ko sta spravila skozi proceduro nov zakon o televiziji, ki jima je z večino v državnem zboru omogočil imenovati enobarvni svet RTV in izbrati genialno vodstvo, ki razen nenehnega trpljenja levičarjev in njihove pokore ne proizvaja drugega kot izrazit dolgčas! Vendar Janša in Grims sta to vsaj izvedla! Verjamem, da je Janezu Janši že od leta devetdeset (in Demosovih časov) bila to najtišja in najgloblja želja. Zdaj lahko Borut Pahor in Gregor Golobič vedno rečeta, Janezu Janši so se izpolnile najtišje želje, dogodila sta se mu Guzej in Možina in zdaj se lahko pomirjen umakne na smetišče zgodovine. Zakoni, ki bi jih morala Majda Širca spraviti skozi državni zbor, če bi seveda hotela izboljšati dogajanja na področju kulture, se dotikajo različnih interesov različnih mnogo večjih in močnejših ministrstev. Tu mislim posebno zakone in predpise o začasnem, honorarnem, popoldanskem, umetniškem in avtorskem delu. In davčne predpise. Težko bo karkoli premakniti, vendar Majda Širca bi lahko in tudi morala bi takoj spremeniti vsaj zakon o RTV in se znebiti Staneta Grande, Guzeja, Možine in še koga. Če Borut Pahor in Majda Širca potrebujeta žalostno in nepopisno nerodno televizijo, ki sama sebi preprečuje, da bi kaj zaslužila z reklamami, in raje varčuje na zunanjih sodelavcih, uničujeta pa tudi notranje, pred vsem pa dva milijona gledalcev, potem bodo želja po mazohizmu in požiranju očitkov in splošnem trpljenju uničili Pahorjevo koalicijo in seveda tudi vlado. Če Majda Širca piše čustvene bloge, namesto novega zakona, nam postaja jasno, kaj ji je najbolj pri srcu: trpeti ob Guzeju in Možini! In kaj najbolj veseli Staneta Grando in Jožeta Možino? Srčno upata, da postajata preganjani in v srce ranjeni žrtvi zlobne ministrice!

Zdaj mi postaja jasno, zakaj so menihi v Kjotu stoletja skrbno varovali bronaste kipe svojih menedžerjev in zakaj so po vsem Sredozemlju najboljše ohranjeni predvsem kipi rimskih cesarjev! Nam Slovencem ne preostane drugega, kot da začnemo vlivati v bron ministre in poslance, pa tudi najglasnejše imenitnike z RTVja! Ko bomo definitivno nehali gledati televizijo, bomo vsaj ob kipih lahko meditirali o nesrečah in krivicah tega sveta!