Nemci pritiskajo na Američane

Nemška vlada je konec tedna okrepila pritisk na vodstvo ameriškega proizvajalca avtomobilov General Motors (GM) in na ameriške oblasti, naj upravni odbor detroitskega podjetja čim prej sprejme odločitev o nadaljnji usodi svoje evropske podružnice Opel. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako izrazila upanje, da bo odločitev padla že ta teden. "Za zaposlene in razmere v Oplu je nujno, da se odločitev sprejme najhitreje, kot je mogoče. Upala sem, da bo padla že v petek, sedaj upam, da bo to prihodnji teden. Vsak dan šteje," je v izjavi za nemško televizijo ZDF v nedeljo zvečer poudarila Merklova.

Nemški zunanji minister in prvi mož koalicijskih socialdemokratov (SPD) Frank-Walter Steinmier je medtem v soboto zvečer po pisanju tujih tiskovnih agencij svojo ameriško kolegico Hillary Clinton seznanil, da je potrebno interese nemške države upoštevati pri vseh odločitvah glede prihodnosti Opla, saj bo novemu vlagatelju zagotovila jamstva za posojila. Poleg tega je Steinmeier prvi dami ameriške diplomacije zatrdil tudi, da je potrebno odločitev, ki bo zagotovila obstoj vseh Oplovih tovarn in ohranitev največjega mogočega števila zaposlenih v Nemčiji, sprejeti čim prej. Po prepričanju Steinmeierja si delavci v Oplu po mesecih napornih pogajanj zaslužijo jasno sliko prihodnosti podjetja.

Nemško ministrstvo za gospodarstvo v nedeljo ni znalo napovedati, kdaj se bodo pogajanja med GM, obema vlagateljema ter nemškimi oblastmi nadaljevala, nemška tiskovna agencija dpa pa je zapisala, da naj bi se to zgodilo še ta teden.

Upravni odbor ameriškega avtomobilskega podjetja General Motors (GM) v petek ni sprejel odločitve kateremu od dveh ponudnikov za nakup nemškega Opla bi to hčerinsko družbo prodal. V novem upravnem odboru GM prevladujejo direktorji, ki so prišli v podjetje po koncu postopka prisilne poravnave. Ti so se po petkovem zasedanju odločili le, da se še niso odločili. Neuradno naj bi razmišljali tudi o možnosti, da zavrnejo obe ponudbi in Opel oz. evropski del GM, v katerem je poleg Opla tudi britanski Vauxhall, obdržijo.

Kot danes pišejo tuje tiskovne agencije, naj bi svetovalci uprave GM vodstvu podjetja med drugim svetovali, naj ohranijo večjo prisotnost v Evropi in pri evropskih državah zaprosijo za pomoč pri načrtih ohranitve večinskega deleža v Oplu. Naslednja seja upravnega odbora GM je sicer načrtovana šele za september, Opel pa naj bi zaenkrat imel dovolj likvidnosti za nadaljevanje proizvodnje skoraj do konca leta.

To bi uničilo šest mesecev pogajanj z nemško vlado, ki je želela, da se GM odpove večinskemu deležu v Oplu in to družbo proda strateškemu partnerju. GM se je sicer julija odločil, da se bo o nadaljnji usodi svoje evropske podružnice pogajal le še z dvema potencialnima strateškima partnerjema, s kanadsko-avstrijskim koncernom Magna ter belgijsko družbo RHJ. Magna se za vstop v Opel poteguje v navezi z rusko banko Sberbank in ruskim proizvajalcem avtomobilov in tovornjakov GAZ, za RHJ pa naj bi stal ameriški naložbeni sklad Ripplewod. Nemške oblasti so izrazito naklonjene Magnini ponudbi. Magna se je namreč zavezala, da ne bo na veliko odpuščala, predstavila pa je tudi razvojni koncept za Opel, ki med drugim predvideva prodor na ruski trg.

V vsakem primeru je beseda nemške vlade in zveznih dežel, kjer so Oplovi obrati, zelo pomembna, saj so nemške oblasti Oplu v primeru prodaje novemu lastniku že zagotovile 1,5 milijarde evrov premostitvenega posojila, vlagatelju pa so obljubile tudi milijardna jamstva za nova posojila. Končno odločitev glede usode podjetja mora v vsakem primeru sprejeti skrbniški svet Opla, ki trenutno upravlja s podjetjem, v njem pa so poleg predstavnikov GM tudi predstavniki nemških oblasti. (STA, mh)