Bo kriza oblike W ali U?

Okrevanje razvitih gospodarstev bo najverjetneje anemično in šibkejše od zgodovinskih trendov, obstaja pa tudi veliko tveganje za krizo v obliki črke W, je v komentarju v današnji izdaji britanskega časnika Financial Times (FT) dejal profesor ekonomije na newyorški univerzi Nouriel Roubini, ki je pred časom uspešno napovedal sedanjo krizo.

Roubini, ki so mu zaradi uspešne napovedi trenutne finančne in gospodarske krize nekateri pripisali skoraj preroške lastnosti, zaskrbljenost nad možnostjo krize v obliki črke W, kar pomeni, da bi krajšemu okrevanju sledil vnovičen padec gospodarske dejavnosti in bi se šele v drugem zamahu začelo resnično vzdržno okrevanje, pripisuje dvema dejavnikoma. Prvi je povezan z izhodnimi strategijami iz trenutne ekspanzivne monetarne in javnofinančne politike, ki je močno povečala obseg denarja v obtoku in zadolženost javnih financ. Kot meni Roubini, so nosilci političnih odločitev v zvezi s tem pred zelo težko dilemo, saj so "prekleti, če se odločijo za izhodne strategije ali če se ne".

Če nosilci politik povečane javnofinančne primanjkljaje vzamejo resno in povečajo davke, zmanjšajo porabo ter odstranijo presežno likvidnost iz finančnega sistema, bodo ogrozili okrevanje in gospodarstvo potisnili nazaj v stagdeflacijo (mešanico stagnacije in deflacije). Če pa ohranijo velike primanjkljaje, jih bodo kaznovali trgi državnega dolga, saj se bodo povečali pribitki na državne obveznice, zadolževanje pa se bo podražilo. Poleg tega se bodo okrepila tudi inflacijska pričakovanja, kar pomeni, da se lahko zgodi stagflacija (mešanica stagnacije in inflacije).

Poleg tega je Roubini zaskrbljen tudi nad dejstvom, da se cene nafte, energije in hrane dražijo hitreje, kot bi to dopuščale realne gospodarske razmere, in bi se lahko v prihodnje še bolj skokovito povečevale, če jih bodo začele dvigovati špekulacije na podlagi presežne likvidnosti v sistemu. Svetovno gospodarstvo si v tem stanju po njegovem ne more privoščiti vnovičnega špekulativnega surovinskega balona in njegovega kasnejšega poka. Roubini sicer meni, da bo kriza v razvitih gospodarstvih dno dosegla v drugem polletju, čeprav v precej državah (ZDA, Velika Britanija, Španija, Italija) krize ne bo konec pred koncem leta, saj "so zeleni poganjki še vedno pomešani s plevelom". V drugih razvitih gospodarstvih (Nemčija, Francija, Japonska) in v večini hitro rastočih gospodarstev pa se je okrevanje že začelo.

Roubini sicer pričakuje, da bo imelo gospodarsko okrevanje obliko črke U, kar pomeni, da bo, potem ko bo nekaj četrtletjih zaradi obnove zalog in vnovičnega zagona proizvodnje hitro, v nadaljevanju anemično in šibkejše od zgodovinskih trendov.

Takšno mnenje temelji na pričakovani nadaljnji rasti brezposelnosti, nadaljevanju težav finančnega sistema, ki še ni povsem ozdravljen, nizki dobičkonosnosti, negativnim postranskim posledicam javnofinančnih spodbud - predvsem ga skrbi, če bo zasebna potrošnja uspela nadomestiti izpad povpraševanja po koncu teh spodbud in težavah pri odpravi globalnih neravnotežij - ali bo povečanje domače porabe v državah s presežki na tekočem računu plačilne bilance uspelo nadomestiti pričakovan izpad zaradi zmanjševanja primanjkljaja v velikih potrošnikih, kot je ZDA.

Svetovne borze je sicer minuli petek razveselil predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke, ki je na konferenci Feda v Jackson Holeu napovedal skorajšnji konec ameriške in svetovne gospodarske krize, vendar pa opozoril, da se bodo ZDA še naprej soočale s težavami, če ne bo resnih reform.

Večina uglednežev na tej konferenci, med njimi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet in predsednik Svetovne banke Robert Zoellick, pa je poudarjala, da bo pot okrevanja kljub pozitivnim signalom zelo luknjasta. Večina si jih ni upala reči, da je krize dokončno konec, čeprav so pri tem vztrajali, da je najhujše mimo. (STA, mh)