ADP naj se uresničuje

Slovenija je danes ob enodnevnem obisku avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna pozvala Avstrijo k uresničevanju avstrijske državne pogodbe (ADP). Premier Borut Pahor je avstrijskega kolega spomnil, da je to mednarodna obveza njegove države. Faymann pa je dejal, da je za rešitev vprašanja dvojezične topografije treba najti politično rešitev.

Uresničevanje 7. člena ADP je mednarodna obveza Avstrije, pravica in dolžnost Slovenije pa je, da to zahteva, je po pogovorih z avstrijskim kanclerjem na Brdu pri Kranju poudaril premier Borut Pahor. Ob tem je dejal, da je vprašanje ADP iz leta 1955, ki ni le avstrijska notranja zadeva, eno od odprtih vprašanj med državama, uresničevanje te pogodbe pa bi po besedah premiera še izboljšalo dobre odnose med državama. Poudaril je še, da je Slovenija naslednica ADP in ima pravico in dolžnost skrbeti za pravice svoje manjšine, da pa je interna stvar Avstrije, kako bo dosegla uresničevanje pogodbe.

Tudi predsednik republike Danilo Türk je v pogovoru z avstrijskim kanclerjem v Ljubljani poudaril, da je problem dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem stvar uresničevanja ADP in uresničevanja odločb avstrijskega ustavnega sodišča. Dodal je, da odločnost pri izvrševanju odločb pomaga tudi pri ustvarjanju potrebnih političnih pogojev zanje. Avstrijski kancler je na novinarski konferenci s Pahorjem poudaril, da je za vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem treba najti politično rešitev. Pahor je na novinarsko vprašanje, ali se s tem strinja, odgovoril kratko: "Ne." Po besedah Faymanna je odločilno, da na avstrijskem Koroškem nimajo občutka, da jim je rešitev vsiljena, temveč so vključeni v proces.

S predsednikom republike je avstrijski gost sicer govoril tudi o drugih problemih slovenske manjšine v Avstriji. Türk se je pri tem med drugim zavzel za skupne projekte pri reševanju odprtih vprašanj, kot je na primer dvojezično šolstvo, kjer bi Slovenija in Avstrija lahko v okviru Sveta Evrope pomagali razviti šolski model na višji ravni pedagoške kvalitete. Faymann je odnose med državama označil za zelo dobre in poudaril, da je to dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje. Napovedal je še, da bodo na Dunaju kljub težkim gospodarskim razmeram povečali sredstva za slovensko manjšino.

Na vprašanje, zakaj Slovenija ni odločnejša glede dvojezičnih krajevnih napisov, ali se boji, da bi Avstrija pritisnila na Slovenijo glede Hrvaške, je Pahor odločno zatrdil, da Ljubljana teh vprašanj ne povezuje s Hrvaško, niti jih ne želi povezovati. "Od prijateljske države pričakujem razumevanje za naše interese," je glede slovensko-hrvaškega spora glede meje še dejal Pahor. Spomnil je še, da Slovenija in Hrvaška pripravljata dogovor, ki bi omogočil rešitev spora glede meje in nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z EU in ki bi upošteval interese obeh držav. "Smo na dobri poti in domnevam, da Avstrija tak proces podpira," je še dejal predsednik slovenske vlade. Hrvaško zunanje ministrstvo je kasneje za hrvaško tiskovno agencijo Hina pritrdilo Pahorjevim besedam. "Lahko potrdimo, da se iščejo rešitve a deblokado hrvaških pristopnih pogajanj," je dejal tiskovni predstavnik ministrstva Mario Dragun. Prizadevanj za zagotavljanje pogojev za uspešno kandidaturo Hrvaške za članstvo v EU sta se dotaknila tudi Türk in Faymann. Predsednik republike je ob tem izrazil upanje, da bodo pogovori na podlagi nedavnega srečanja med premierom Pahorjem in predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor uspešni.

Pahor in Faymann sta sicer v današnjih pogovorih veliko pozornosti namenila gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo. Kot je poudaril avstrijski kancler, so gospodarski odnosi med državama tudi v trenutno težkih gospodarskih razmerah dobri in stabilni, jih je pa moč še izboljšati. Po njegovih besedah sta s slovenskim premierom govorila predvsem o težavah in priložnostih, ki jih vidita v težkih časih za gospodarstvo. Predsednika vlad Slovenije in Avstrije sta razpravljala tudi o energetiki. Pahor je avstrijskega sogovornika med drugim seznanil, da je Slovenija blizu podpisa sporazuma o gradnji dela plinovoda Južni tok skozi Slovenijo. Pojasnil je, da naj bi se o podrobnostih sporazuma dogovorili na srečanju, ki ga bo v kratkem imel z ruskim premierom Vladimirjem Putinom.

Faymann je skupaj s Pahorjem v okviru enodnevnega delovnega obiska tudi obiskal prostore Mednarodne ustanove-fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) na Igu. Direktor fundacije Goran Gačnik je gostoma predstavil dejavnosti ITF na področju protiminskega delovanja v JV Evropi, Zakavkazju in srednji Aziji, seznanila pa sta se tudi z novimi strateškimi cilji fundacije za obdobje med letoma 2009 in 2013. (STA, mh)