RTV delniška družba?

Po besedah člana ekspertne skupine, ki bo predlog obravnavala, Marka Milosavljevića, gre zgolj za eno izmed idej, ki jo je treba preučiti. Višji predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti Branko Korže pa meni, da je predlog nedopusten.

Predlog, po katerem bi se Radiotelevizija Slovenija (RTVS) preoblikovala v delniško družbo, je po Milosavljevićevih besedah zgolj ena od predlaganih možnosti, ki bi lahko zagotovila čim večjo prožnost RTV "v odnosu do sprememb, ki nastajajo tako v evropskem pravu kot gospodarstvu in druži. Gre za spremembo, ki naj bi omogočila večjo povezovanje RTVS in povečala njeno poslovno prožnost. Kot rečeno, pa je za zdaj le ena od možnosti, za katero moramo pogledati, ali je dobra in uresničljiva."

Na vprašanje, ali bi bila RTVS še javni zavod, če bi se preoblikovala v delniško družbo, je odgovoril, da so ravno zaradi tega potrebne razprave in pregled različnih ekonomskih in pravnih pogledov: "Treba je pogledati, kako zagotoviti, da vse skupaj ne bi bilo podvrženo ekonomskim postulatom, temveč predvsem javnemu interesu. Vsekakor je treba zagotoviti primerno kakovost tega medija, istočasno pa tudi učinkovito porabo davkoplačevalskega denarja."

Po dosedanjem predlogu po njegovih besedah ne bi šlo za "navadno delniško družbo", ampak za družbo, "ki bi imela zelo specifične omejitve in dopolnitve. Ena od zahtev EU je tudi ta, da mora biti poslovanje javnih RTV zavodov ločeno v delu, ko gre za javne in ko gre za pridobitne zadeve. Predlog zakona pa to tudi jasno zaznava," je dejal.

Pri določbah osnutka zakona, po katerih bi 10 članov programskega sveta RTVS predlagal predsednik države, pet pa civilna družba, po njegovem ne gre, "kolikor ga razumem, za to, da bi predsednik države imenoval 10 ljudi po svoji volji, pač pa bi šlo za nek odprt postopek nabora ljudi, ki ustrezajo pogojem za to, da so v programskem svetu". Izmed prijavljenih bi predsednik oblikoval svoj predlog kandidatov in ga poslal v potrditev DZ. Te bi nato DZ lahko potrdil, če jih ne bi, pa bi moral predsednik predlagati druge kandidate, je dejal.

Po njegovem pri vsem skupaj "ne gre za poenostavljeno predstavo, da bo 10 članov postavil predsednik države", ampak za to, da bo on tisti, ki bo izbiral med možnimi kandidati in te predlagal v potrditev DZ. "Zraven pa bo kup varovalk, ki bodo omogočale, da bo izbira uravnotežena," je dejal in dodal, da se mu s tega vidika predlog zdi "zanimiv poskus uravnoteženja različnih možnosti imenovanja".

Po Milosavljevićevih besedah naj bi se ekspertna skupina o predlogu zakona prvič razpravljala prihodnjo sredo. Pri tem poudarja, da gre pri predlogu zgolj za skupek različnih mnenj in pogledov, "ki jih bo treba urediti in uskladiti. Kaj bo pa na koncu dejansko sprejeto, pa bomo še videli," je dejal.

Višji predavatelj za področje gospodarskega in mednarodnega gospodarskega prava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Branko Korže glede ideje o preoblikovanju RTVS v delniško družbo pravi, da je RTVS po slovenski zakonodaji javni zavod in se zato nikakor ne more preoblikovati v delniško družbo. "RTVS je inštitucija, ki ima javna pooblastila oz. institucija, ki izvaja posamezne naloge, izvedene neposredno iz ustavnih norm. Kot taka zagotavlja demokracijo v najširšem pomenu, to pa lahko počne le kot neodvisen javni zavod," je dejal in dodal, da je tako institucijo preoblikovati v kakršnokoli kapitalsko družbo "nedopustno".

Res je sicer, pravi Korže, da je mogoče javna pooblastila s koncesijo prenesti na subjekte zasebnega prava, "vendar to v zdajšnjem položaju po mojem sploh ni mogoče".

Po njegovem tudi ni mogoče ustvariti delniške družbe, ki ne bi proizvajala dobička: "Osnovna značilnost delniške družbe je izvajanje gospodarske dejavnosti z namenom pridobivanja dobička".

Matej Makarovič, ki tudi sodeluje v ekspertni skupini za pripravo medijske zakonodaje, predloga zakona o RTV ni želel komentirati. Kot je dejal, se mu zdi smiselno, da ga komentira takrat, ko se bo z njim seznanila ekspertna skupina.

Kot je znano, je osnutek novega zakona o RTVS pripravil strokovnjak za medijsko pravo Jurij Žurej, ki je sicer tudi član ekspertne skupine. Osnutek bodo zdaj najprej obravnavali člani ekspertne skupine, ki jo koordinira ministrstvo, nato pa bo po navedbah kulturnega ministra šel v javno obravnavo. (STA, lpč)