Kultura / Širca: Nacionalna RTV bo ostala javna

"Sem Majda, političarka in tudi blogerka. Politika bo verjetno pogosta tema v teh zapisih, čeprav mi je ravno tako ali pa še bližje kultura in še posebej moja večna ljubezen, film." Ministrica za kulturo Majda Širca priznava, da se počuti drugačna in tudi svobodna. "Kot bosanska preproga sem. Ta ima vedno napako v vzorcu."

Klara Škrinjar in Peter Kolšek sta se s Širco za Sobotno prilogo Dela pogovarjalo o novem zakonu o RTV in zakonu o medijih. Oba naj bi bila sprejeta do konca leta, medijski ima celo prednost zaradi nove direktive o avdio-vizualnih vsebinah, ki prinaša korenite spremembe pojmovanja medijev.

Širco je presenetil odziv na njeno pisanje o direktorju TV Slovenija Jožetu Možini in odziv Staneta Grande: "Ne glede na to, koliko je bil odziv (kontra)produktiven, je pomembno, da je burna reakcija na moje pisanje odprla razmislek o razumevanju novejših orodij pri artikuliranju svojih občutenj in stališč."

Na vprašanje, zakaj ne prevzame odgovornosti za menjavo Možine ali kako drugače ukrepa, ministrica odgovarja, da je izrazila vse kritične pripombe o RTV na mestih, ki ji to omogočajo, v DZ in na pogovorih s predstavniki RTVS.

"Opominjala sem, da RTV Slovenija neprimerno usmerja razvojna sredstva v nerazvojne projekte in programske vsebine, namesto da bi jih usmerjala v digitalizacijo in razvoj, zaradi česar ne bo kos prihodnosti. Opozorila sem na težave, ki so nastale z neprimerno prevedbo plačnega sistema in z zgrešeno ureditvijo honorarno zaposlenih. Govorila sem o napačnem prikazovanju prihodkov in odhodkov, o domnevno spornem in preplačanem nakupu filmov, o odlivu dobrih novinarjev, o neizpolnjevanju zakonsko predpisanih kvot del neodvisnih producentov in še o marsikaterih drugih nekorektnostih, ki jih bo še preverjalo računsko sodišče."

O (ne)kakovosti programskih vsebin ni govorila, ker je to vprašanje programskega sveta in strokovne javnosti. Predlagala pa je vladi, česar ni naredil nihče kar nekaj let, povišanje RTV prispevka, kar je vodstvu pred volitvami obljubil Janez Janša, pa tega zaradi političnega pragmatizma ni naredil. "Bili so ujetniki demagoške obljube, ki je bila dana v preteklosti, da bo imela TV Slovenija cenejši in boljši RTV program. Zaradi te predreferendumske 'mantre' so v bistvu s politično voljo škodovali javnemu zavodu."

O tem, da je ona tista, ki ima škarje in platno, Širca odgovarja: "Nisem Vasko Simoniti ali Branko Grims ali pa Janez Janša, ki bi prišel, hitro 'udaril', zamenjal, povzročil cunami in prinesel na hitro in na tiho napisan zakon, pod katerim bi bil podpisan en človek. Sem Majda Širca, ki je obljubila, preden je postala ministrica, da bo iskala dogovore in konsenze z ljudmi, ki vedo več, kot lahko ve en človek. Se pravi, da zakonske spremembe, o katerih predpostavljam, sprašujete, nastajajo s presekom množice misli in so tudi plod novih spoznanj, analiz sedanjega stanja, tudi evropskih trendov in pravil. In zato si je treba vzeti čas."

Nacionalna RTV bo ostala javna - ne ostala javna, postala bo javna v pravem smislu te besede. Zakon bo prinesel več strukturnih sprememb in ne le pričakovanih, ki se vrtijo okrog organov vodenja hiše. Predlagane spremembe zagotavljajo vsebinsko in poslovno izboljšanje javne RTV.
Dilema med javno televizijo kot javnim servisom in konkurenčno javno televizijo je zelo umetna. "Dober in kvaliteten program je vedno konkurenčen!" Predlog za oblikovanje nadzornega sveta in programskega sveta RTV zmanjšuje število in spreminja način imenovanja članov obeh svetov, predvsem pa izvzema možnost izrabe političnih vplivov.

Vprašanje o vstopu tujih lastnikov v osrednje dnevne časopise je bilo zelo vročično pred leti, ko tujih lastnikov še ni bilo s stoodstotnim deležem. Takrat sta nastala dva pola, odprla se je diskusija o zaščiti nacionalnega interesa. Lastništvo je v medijih skrajno pomembno, kot je tudi pomemben odnos lastnika do produkta, pri medijskem je to ozaveščenost, družbena odgovornost, strokovnost, nepristranskost, avtoriteta, kredibilnost, pravi Širca.

Precedenčni primer Cerani in Dnevnik je neprimeren. "Sproža razmislek o meji med interesom javnosti do obveščenosti in med pravico do zaščite posameznika. A hkrati nedvoumno sporoča, da je ta meja interesno obarvana in da vodi v cenzuro javne besede."

Zakon o medijih in pravica do popravka? V skupini, ki mislijo spremembe zakona o medijih, so tudi strokovnjaki s področja varstva človekovih pravic in kazenskega prava. Krepitev samoregulacijske vloge znotraj novinarskih vrst, ki je ne more predpisati zakon, morate udejanjati čim bolj sami. Pravica do odgovora in popravka bo bolj "življenjska", a ne odpravljena, saj govorimo o ustavni kategoriji. (STA, lpč)