Slabo stanje ekokmetijstva

Zato Strokovnjaki Inštituta za trajnostni razvoj, ki v vrsti različnih organizacij delajo na področju ekološkega kmetijstva, predlagajo pet prednostnih nalog slovenskega kmetijstva.

Na Inštitutu za trajnostni razvoj so v sporočilu za javnost zapisali, da se ob nadaljevanju dosedanjega (ne)izvajanja akcijskega načrta v njem zapisanim ciljem ne bomo niti približali. Stanje v lanskem letu je še zlasti alarmantno, menijo, saj kljub povečevanju prometa z ekoživili v Sloveniji kmetije tega trenda ne zaznavajo in se nanj ne odzivajo, preusmerjanje v ekološko kmetijstvo se je upočasnilo, delež zemljišč pod ekozelenjavo pa se je prvič celo zmanjšal.

Z upočasnjevanjem razvoja ekokmetijstva se v Sloveniji vse bolj oddaljujemo od trajnostnega kmetijstva in obenem zanemarjamo trg, kar je po mnenju inštituta nesprejemljivo. Zato je skupina, ki se sestaja na delovnih srečanjih, izpostavila pet prednostnih nalog ter pristojne inštitucije, zlasti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), pozvala k njihovi uresničitvi.

Med petimi prioritetami za spodbuditev razvoja ekološkega kmetijstva so vključitev akcijskega načrta v novo strategijo kmetijstva, razširitev in okrepitev podpornih funkcij na področju ekološkega kmetijstva (svetovanje, izobraževanje, raziskovanje...) in preoblikovanje Kmetijsko-svetovalne službe pri KGZS.

Prioriteta je tudi odprava administrativnih in drugih neskladnosti med zahtevami za ekološko kmetijstvo ter okrepitev raziskovanja (zlasti uporabnega) v ekološkem kmetijstvu.

Te prednostne naloge bo Inštitut za trajnostni razvoj predstavil tudi na posvetu 3. septembra v Gornji Radgoni v času 47. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra. (STA, lpč)