Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti je slab

 Institut za ekonomske raziskave v zdravstvu (INERHC) je pripombe na predlog danes posredoval ministrstvu za zdravje.

Predlog zakona se na noben način ne ukvarja s problematiko učinkovitosti rabe sredstev v zdravstvu prav tako pa še vedno ohranja izjemno moč interesnih skupin, kot so na primer zdravniki, lekarnarji in farmacevtska industrija, na oblikovanje zdravstveno-ekonomske politike ter razpolaganju z javnimi sredstvi, so zapisali na inštitutu.

Po njihovem pa se interese bolnika in zavarovanca s tem pušča na drugem mestu.

Na inštitutu menijo, da so javnofinančni in narodnogospodarski učinki zakona nedorečeni in bi jih ministrstvo moralo transparentno evalvirati ter priložiti predlogu zakona pred njegovo državnozborsko obravnavo. "Gre namreč za enega od krovnih zakonov na področju zdravstva, ki ima lahko visoke javnofinančne in narodnogospodarske posledice, ki bi morale biti vnaprej kvantificirane," so navedli.

Ocenjujejo tudi, da je eno od vodil ministrstva pri pripravi predloga predvsem razmejitev prelivanja javnih sredstev v zasebne namene, "ki pa se izvaja na povsem neprimeren in demagoški način". Uvedba normativov dela zdravstvenega kadra v javnem delovnem času, ki bi jih vsak zdravstveni delavec moral izpolniti znotraj obveznosti, ki izhajajo iz naslova javne zdravstvene službe, bi bil bistveno primernejši način rešitve omenjenega vprašanja, so prepričani na INERHC.

Z novim zakonom se po njihovem mnenju ne odpravljajo nedorečene odgovornosti vodstva glede poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ter ostale problematike vodenja. Zakon prav tako po njihovem prepričanju neprimerno regulira izvajanje tržne dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih.

Na inštitutu tako ocenjujejo, da ministrstvo s predlogom zakona ne odpravlja ene največjih anomalij slovenskega zdravstvenega sistema - obveznega članstva v zdravniški in lekarniški zbornici. Ministrstvo tega vprašanja po njihovem ne rešuje z uvedbo prostovoljnega članstva v zbornicah, zato je "na mestu vprašanje, v čigavem interesu je zakon napisan, v interesu bolnika ali raje interesnih skupin".

Kritični so tudi do regulacije cen v zasebnem zdravstvu, ki jo predlog zakona omogoča, prav tako pa se zakon na "nobeni točni ne dotakne interakcije javnih zavodov in javnih zdravstvenih delavcev do farmacevtske industrije".

Med področja, ki jih po ocenah inštituta predlog pomanjkljivo ureja, sodi tudi podeljevanje koncesij, obenem pa so kritični tudi do uvedbe Javne agencije za kakovost, "ki predvideva izjemno skope in netransparentne pristojnosti". (STA, lpč)