Slovenija med kvislingi Evrope

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je dan pred 1. septembrom, dnevom, na katerega se je pred 60. leti začela druga svetovna vojna ostro odzval na vse številnejše poskuse izenačevanja nacizma in komunizma. Kot primer popolnoma neprimernega izenačevanja te vrste je ocenil tudi resolucijo OVSE, s katero so bili julija letos obsojeni komunistični in nacistični totalitarni režimi in s katero sta bila po oceni Medvedjeva nacistična Nemčija in Sovjetska zveza izenačeni v vlogi napadalk v drugi svetovni vojni. “To je, oprostite, preprosta laž na ravni dejstev,” je v izjavi za rusko televizijo “Rusija” dejal Medvedjev.

Resolucija parlamentarne skupščine OVSE je bila sprejeta na predlog Roberta Batellija, poslanca slovenskega parlamenta in Vilija Aleknaite Abramikiene, poslanca iz Litve. Resolucija je bila izglasovana v Litvi zadnji dan teden dni dolgega zasedanja in to kljub nasprotovanju Rusije, katere delegacija se glasovanja ni udeležila. Resolucija, s katero so obeležili 20. obletnico padca železne zavese, poudarja, da se je Evropa v 20. stoletju soočila z "dvema velikima totalitarnima režimoma, nacizmom in stalinizmom, ki sta s sabo prinesla genocid, kršitev človekovih pravic in svoboščin, vojne zločine in zločine proti človečnosti". Delegati Rusije, ki ostro nasprotuje vsakemu poskusu izenačevanja režimov Adolfa Hitlerja in Josefa Stalina, so v trenutku, ko so člani 320-članske parlamentarne skupščine izglasovali resolucijo, zapustili dvorano. Glasovanja se je udeležilo 213 članov parlamentarne skupščine, proti njej je glasovalo osem članov, štirje pa so se glasovanja vzdržali. Resolucija je bila sprejeta v podporo iniciativi, da Svet Evrope 23. avgust, dan podpisa pakta Ribbentrop-Molotov razglasi za dan spomina na žrtve nacizma in komunizma. Ruska Duma je medtem sprejela zakon, ki omogoča pregon vseh ki “falsificirajo zgodovinska dejstva,” resolucijo pa je obsodil tudi ruski Svet federacije.

Medvedjev je v intervjuju za rusko televizijo dejal, da si je seveda mogoče postaviti vprašanja o naravi obeh režimov in jih kritično ocenjevati, toda “pravo vprašanje je, kdo je začel vojno, kdo je ubijal, kdo pa je reševal ljudi, milijone življenj in kdo je na koncu koncev rešil Evropo.” Medvedjev je drugo svetovno vojno, v kateri naj bi umrlo celo 70 milijonov ljudi ocenil kot  “tragedijo” in opozoril, da je bilo celo v času hladne vojne o teh vprašanjih manj polemik kot danes. “Še pred dvajsetimi, tridesetimi leti, celo ko so obstajali tako imenovani bloki, mislim na zahodni svet in vzhod, na Varšavski pakt in NATO, so si bili vsi enotni v tem, da je fašizem dobil pravično oceno, fašistični zločinci, ki  jim je bilo sojeno v Nurenbergu pa zasluženo kazen. In vse to kljub razlikam v ideološkem pristopu,” je dejal Medvedjev. Opozoril je, da danes ne obstajajo več spori o tem, kako naj se oblikujejo države in kako naj delujejo gospodarstva, kljub temu pa se “dogajajo porazne stvari.” “Baltske države in celo Ukrajina razglašajo bivše nacistične sluge in za svoje nacionalne heroje, ki so se borili za osvobajanje njihovih držav,” je dejal Medvedev.

Zaradi podpore resolucije s strani poslanca Roberta Batellija je tudi Slovenija uvrščena med kvislinške države, Hitlerjeve zaveznice v drugi svetovni vojni. V ruskih medijih so komentatorji v zvezi s tem namreč ocenili, da so resolucijo predlagali “neofiti”, torej nove članice EU oziroma države, ki so se borile skupaj s Hitlerjem in ki jih je leta 1945 ruska vojska osvobodila fašizma. Prav zato naj bi bila “vznemirjenost” držav iz “nove Evrope” nad totalitarizmi po oceni ruskih komentatorjev “cinična”, saj naj bi se prav v the državah poveličevali nekdanji Hitlerjevi zavezniki.

Nemčija je sicer 1. septembra pred 70 leti z invazijo na Poljsko – z lažnim povodom oziroma trditvijo, da so Poljaki napadli Nemčijo - sprožila drugo svetovno vojno, v katero je bilo vpletenih več kot dvesto današnjih držav. Do konca vojne in zloma Tretjega rajha maja 1945 je v spopadih, koncentracijskih taboriščih in pregonih umrlo več kot 60 in morda celo 70 milijonov ljudi. Nemčija se je na vojno načrtno pripravljala. V letih od 1933 do 1939 so izdatki za oboroževanje narasli na več kot 60 odstotkov proračuna, število nemških divizij pa se je nezadržno povečevalo na 106. Hitler je fašistom pomagal tudi v španski državljanski vojni, ki se je začela leta 1936, ko so zahodne države z Francijo in Anglijo na čelu razglasile “načelo neintervencije”. Potrdila pa se je tudi, ko je Hitler leta 1938 anektiral Avstrijo in zaradi zaščite nemške manjšine in “neznosnim terorjem” ki naj bi ga trpeli Nemci izven meja Nemčije vkorakal v Sudete, ozemlje Češkoslovaške, ki jo je nato marca 1939 povsem zasedel. Hitler je napad na Poljsko utemeljil s trditvijo, da Poljaki nenehno napadajo nemško državno ozemlje, pri tem pa je izrabil tudi inscenirani napad na nemški radijski oddajnik, ki so ga v resnici uprizorili pripadniki posebnih enot SS, oblečeni v poljske uniforme. V skladu s sporazumom Ribbentrop-Molotov je sicer 17. septembra 1939 na Poljsko vkorakala tudi Rdeča armada in zasedla območja, ki so bila v omenjenem paktu obljubljena Sovjetski zvezi. Šestega aprila leta 1941 je po propadu pakta z Jugoslavijo Nemčija napadla tudi Jugoslavijo in jo zasedla. Sledil je upor pod vodstvom komunistične partije, v Sloveniji pa je odpor proti nacizmu in fašizmu, ki so se mu med prvimi v Evropi uprli prav primorski Slovenci, vse do zmage zaveznikov leta 1945 vodila Osvobodilna fronta.