Zgodnji Evropejci so bili temnopolti

© www.flickr.com, lyng883
Prvi prebivalci Velike Britanije in Skandinavije so bili sodeč po najnovejših raziskavah tisočletja temnopolti, njihova koža pa se je posvetlila šele pred približno 5500 leti.
Strokovnjaki menijo, da je prišlo do nenadne spremembe v barvi kože zaradi sprememb v prehrani, in sicer, ko so ljudje od lovcev postali v glavnem poljedelci, piše britanski Times.
Manjše količine mesa v kombinaciji z manjšimi količinami sonca v severnih predelih Zemlje so povzročile nižje ravni vitamina D. Poljščine namreč vsebujejo manj vitamina D, pigmenti temnopolte kože pa blokirajo ultravijolične žarke, ki v organizmu pravzaprav omogočajo njegovo nastajanje.
Že prej so nekatere raziskave pokazale, da obstaja povezanost med nivojem vitamina D in barvo kože. Znanstveniki so do zdaj menili, da je selitev ljudi na sever glavni vzrok za spremembe v količini pigmenta, toda nova študija kaže, da je imela pri tem pomembno vlogo prehrana. Prebivalci skandinavskih držav so razvili najsvetlejšo kožo, da bi nadomestili pomanjkanje sonca in vitamina D v prehrani.
Johan Moan z Inštituta za fiziko Univerze v Oslu je pojasnil: "V Angliji se je pred 5500 -5200 leti prehrana hitro spremenila in delež rib kot pomemben del prehrane se je zelo zmanjšal, kar je pripeljalo do rapidne posvetlitve kože."
Toda nekateri znastveniki opozarjajo, da je treba biti do takšnih dognanj previden, saj je zgodovina kolonizacije Evrope zelo kompleksna. Evropsko klimo je zaznamovala vrsta ledenih dob, ki so jih prekinjala toplejša obdobja.
To pomeni, da so se prvi ljudje podajali v Evropo ne le enkrat, ampak večkrat v 700 tisoč letih, torej vračali so se vsakič, ko se je led otalil in odhajali, ko je zemljo spet prekril led.
Še več, ledene dobe so sovpadale in morda tudi povzročile evolucijo modernega človeka z vrstami, kot so Neandertalec in Cro-Magnonski človek (Homo sapiens sapiens).
Kakorkoli, če bi se teorija norveških znanstvenikov izkazala za točno, bi to pomenilo, da so bili prvi Evropejci precej temnejši polti, kot so danes. (lpč)