Protikrizni ukrepi so ustrezni, a prepočasni

Mojmir Mrak je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da se mu zdi nesprejemljivo, da je v času globoke gospodarske krize največja banka NLB v državi brez stabilnega vodstva že pol leta in se posledično ukvarja predvsem sama s sabo.

Na vprašanje kako ocenjuje protikrizne ukrepe naše države je dejal:
"Podobno kot druge države članice se je tudi Slovenija na izbruh gospodarske krize odzvala z nekaj svežnji ekonomskih ukrepov, ki so primerni za majhno, odprto gospodarstvo. Te ukrepe je v osnovi mogoče razdeliti v dva segmenta: v ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti ter v socialne ukrepe, usmerjene v blaženje posledic povečevanje brezposelnosti. Po mojem mnenju so bili ukrepi konceptualno sicer ustrezno zastavljeni, čeprav bi si sam želel večjo težo ukrepov, usmerjenih v podporo gospodarske rasti. Največja slabost sicer korektnih ukrepov pa je bilo njihovo katastrofalno počasno uvajanje v prakso. Preprosto nesprejemljivo je, da je bilo za operacionalizacijo jamstvene sheme za podjetja kot ključnega ukrepa vlade za obvladovanje kreditnega krča potrebnega pol leta. Ali pa operacionalizacija jamstvene sheme za zadolževanje bank v tujini. Ni mi jasno, da ministrstvo za finance kot organ države in NLB kot večinsko državna banka potrebujeta več mesecev, da uskladita besedilo jamstvene pogodbe, na podlagi katere naj bi se banka zadolžila v tujini."

Na vprašanje za katera podjetja v Sloveniji so trenutne razmere najtežje, Mojmir Mrak odgovarja:
"Najtežje je seveda s tistimi podjetji, za katera smo že dalj časa vedeli, da niso izvedla takšnega prestrukturiranja, ki bi jim omogočal dolgoročno stabilno poslovanje. Kriza je očitno trenutek, ko tudi v Sloveniji prihaja do "čiščenja" tistega dela gospodarstva, katerega prestrukturiranje smo med tranzicijo odlagali. Bilo bi zelo narobe, če bi tudi tokrat v imenu kratkoročnega reševanja negativnih socialnih posledic krize znova odložili nekatere prepotrebne strukturne reforme. Zaradi izrazito zaostrene javnofinančne situacije bi takšno odlaganje imelo izrazito visoko ceno na srednji in daljši rok."

Zelo kritičen je bil Mojmir Mrak do načina spopadanja s krizo v Sloveniji.
"... V  naši državi se namreč v času krize, ko bi se morali ukvarjati s tem, kako se iz nje izviti s čim manj ranami, ukvarjamo z drugimi stvarmi, s katerimi te rane samo še poglabljamo. Tako se po mojem mnenju v Sloveniji zadnje leto bistveno preveč in na nepravi način ukvarjamo s temama, kot sta kadrovanje v državnih oziroma paradržavnih subjektih in pa s tako imenovanimi tajkuni. Ti dve temi sta dejansko potisnili v drugi plan vse drugo, vključno z reševanjem gospodarske krize kot ključnim problemom današnjega časa in kot problemom, od katerega reševanja bo močno odvisna naša prihodnost. Ocenjujem, da nas bo to početje oziroma premalo aktivno upravljanje s krizo in njenimi posledicami lahko precej stalo."

In kdaj lahko Slovenija, ki jo je kriza zadela z zamikom, pričakuje, da se bo izvila iz krize?
"Tudi v Sloveniji je opaziti, da se trend naglega padanja gospodarske aktivnosti, ki smo mu bili priča v prvih mesecih letošnjega leta, umirja, kdaj bo prišlo do začetka okrevanja in kako močno bo le-to, pa je seveda odvisno predvsem od tega, kaj se bo dogajalo v naših glavnih trgovinskih partnerjih. Podobno kot je kriza prišla v Slovenijo z nekajmesečnim zamikom v primerjavi z zahodno Evropo, bo tudi okrevanje prišlo z zakasnitvijo."  (STA, lpč)