Blokada hrvaških pogajanj z EU je obžalovanja vredna

Uredništvo
1. 9. 2009

 Ahtisaari je ob tem blokado hrvaških pogajanj označil za "zelo obžalovanja vredno".

"Nikakor nisem zato, da katerakoli država blokira normalen pogajalski proces (neke druge države), iz kateregakoli razloga že, saj je to do države prosilke ali kandidatke povsem nepravično," je dejal Ahtisaari.

"Mnogo bolje bi bilo nadaljevati in se nato, ko bi bilo vse urejeno, še enkrat lotiti problema, če ta še ne bi bil rešen,"
je ob tem dodal Ahtisaari, ki meni, da bi nasprotnem primeru lahko prišlo tudi do upočasnjevanja procesa reform.

"Tovrstni primeri bodo seveda odprli vprašanje, ali naj v EU sprejmemo nekoga, ki ima v določenih vprašanjih probleme s svojimi sosedami,"
je dejal Ahtisaari, pri čemer je imel po poročanju APA v mislih Slovenijo. Odgovor s pogledom v preteklost bi bil morda, da tega ne bi smeli storiti. "To bi morali storiti poprej. Za Slovenijo bi bilo lažje," je dejal Ahtisaari.

Ahtisaari, ki ga je evropski komisar za širitev Olli Rehn spomladi omenjal kot posrednika v sporu med Slovenijo in Hrvaško, je v pogovoru, ki ga APA objavlja danes, sicer povedal, da ima tako s Slovenijo kot s Hrvaško dobre odnose in dodal, da "vesta, da sem se zavzel za članstvo obeh v Evropski uniji".

Nekdanji finski predsednik je tudi izrazil prepričanje, da se na koncu bo našla rešitev za spor o meji med Ljubljano in Zagrebom. "A moramo biti zelo odločni, da bi ju spravili do tja." V nasprotnem primeru bo primer po mnenju Ahtisaarija pristal pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. "To bi trajalo več let in bi odložilo hrvaška pristopna pogajanja."

Ahtisaari je sicer na splošno naklonjen širitvenim procesom EU, saj so bili ti "kljub težavam za unijo velika zgodba o uspehu". V nasprotnem primeru bi bile razmere v Evropi še bolj zapletene. "Samo članstvo še ne pomeni, da je neka država popolna. Vedno pravim: To je malo podobno mirovnemu sporazumu, je le začetek," je dejal in dodal, da v članicah obstajajo "stara bremena", ki jih ni povzročila EU.

Nekdanji posrednik ZN za Kosovo je v pogovoru še izrazil prepričanje, da bosta tudi Srbija in Kosovo nekoč članici EU. "In to pomeni, da bosta morali znati živeti druga z drugo." Podati časovni okvir za to pa je po besedah Ahtisaarija "povsem nemogoče". (STA, lpč)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja