Konec kulture bonusov za bankirje

 "Kulturo bonusov je treba končati, in to najpozneje v Pittsburghu," je poudaril švedsk finančni minister  Anders Borg.
Borg, ki v imenu švedskega predsedstva EU vodi današnje srečanje evropskih finančnih ministrov je še menil, da se bankirji obnašajo, kot da je leto 1999, pa je v resnici leto 2009. Nekatere velike evropske banke so namreč tarča kritik, ker ob rekordni brezposelnosti svojim vodilnim plačujejo bajne bonuse.

K strožjim univerzalnim kriterijem za nagrajevanje bankirjev sta v ponedeljek pozvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Podprla sta ga tudi Luksemburg in Nizozemska, najbolj pa mu nasprotuje Velika Britanija s finančnim središčem London Cityjem.

Današnje neformalno kosilo, ki se ga udeležuje tudi slovenski pristojni minister Franc Križanič, je prvo v nizu septembrskih srečanj v sklopu priprav na vrh skupine najrazvitejših in najhitreje rastočih držav G20, ki bo 24. in 25. septembra v ameriškem Pittsburghu.

Še ta teden, 4. in 5. septembra, bo sicer v Londonu tudi srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav v skupini G20, nato pa bo predvidoma sredi septembra še izredni vrh EU. Švedsko predsedstvo EU datuma vrha še ni določilo, neformalno pa se omenja 17. september.

Skupina G20 je neformalni forum za razpravo o ključnih vprašanjih v globalnem gospodarstvu, vzpostavljen leta 1999. Sestavljajo jo finančni ministri in guvernerji centralnih bank 19 držav, med katerimi so štiri članice EU: Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija; EU kot celota pa je njena 20. članica.

Poleg omenjenih so v skupini držav G20, ki predstavljajo približno 90 odstotkov globalnega bruto nacionalnega proizvoda, 80 odstotkov svetovne trgovine in dve tretjini svetovnega prebivalstva, še ZDA, Kitajska, Rusija, Japonska, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Indija, Indonezija, Mehika, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja in Turčija. (STA, lpč)