DZ o resoluciji o totalitarizmu

Predlog resolucije so v DZ vložili poslanci SDS in SLS, noveli pa predlagata koalicija in SLS. Predvidenih je dobrih 14 ur razprave.

V zahtevi za sklic izredne seje o resoluciji so poslanci SDS in SLS predlagali sklep, da parlament podpre resolucijo Evropskega parlamenta, vendar so ga poslanci koalicije na seji odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje v spremenili.

Tako bo DZ danes glasoval o sklepu, s katerim odbor predlaga, da se DZ z resolucijo zgolj seznani. Prav tako so dodali dodaten sklep, s katerim bi DZ ugotovil, da je Slovenija od leta 1990 storila veliko, da se popravijo krivice, ki so bile storjene v obdobju 1945-1990.

Prav tako bo DZ glasoval o sklepu odbora, s katerim ta predlaga naslova resolucije. Ta bi se tako namesto Resolucija o podpori Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu imenovala Deklaracija o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.

Bistvena novost novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki so jo štiri koalicijske stranke skupaj z SLS v DZ vložile konec maja, je po besedah Mirana Potrča (SD) ta, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši.

Novela pa v ničemer ne spreminja do zdaj najbolj spornega šestega člena zakona, ki določa, da status žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Slednje pa je najbolj sporno za opozicijsko SDS, ki meni, da bi bil treba v zakonu natančneje določiti, kaj pomeni sodelovati z agresorjem oz. okupatorjem.

Prav tako France Cukjati (SDS) meni, da se z novelo zgolj nadaljuje ločevanje žrtev in kršenje načela enakosti pred zakonom, saj da novela diskriminira žrtve, ki so jih ubile partizanske enote.

Nekaj pomembnih novosti prinaša tudi novela o vojnih grobiščih. Tako med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, ter spomenik vsem žrtvam, ki bi se postavil v Ljubljani. Določa tudi napise za omenjena grobišča.

Na skupni spomenik v Ljubljani bi zapisali Župančičev verz Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Vojna grobišča bi dobila napis Umrli kot žrtve vojne, povojna grobišča pa napis Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja. (STA, lpč)