Barroso išče podporo
V parlamentu se bodo v četrtek odločili, ali bo glasovanje o Barrosu že na plenarnem zasedanju prihodnji teden. Medtem pa se v tisku pojavljajo namigovanja o novem možnem kandidatu za vodenje komisije.
Barroso se je v ponedeljek predstavil članom skupine Evropskih konservativcev in reformistov in, kot kaže, lahko računa na njihovo podporo v prizadevanjih za nov mandat na čelu komisije.
Podpora skupine je z vidika števila glasov seveda koristna - skupina ima v 736-članskem parlamentu 54 sedežev, a za Barrosa politično tudi obremenjujoča. Sestavljajo jo namreč britanski, poljski in češki evroskeptiki, ki so po junijskih volitvah zapustili največjo skupino v Evropskem parlamentu, Evropsko ljudsko stranko, ki ji pripada tudi Barroso.
Vodja skupine, britanski konservativec Timothy Kirkhope je dejal, da je bilo srečanje pozitivno. Skupina se bo sicer o podpori odločila šele v prihodnjih dneh, vendar naj bi večina članov menila, da si Barroso zasluži še en mandat.
Barroso je bil po srečanju redkobeseden in je dejal le, da je bila razprava "konstruktivna". Še pred nastopom pa je Portugalec dejal, da bi si pri glasovanju v parlamentu želel predvsem čim večje podpore proevropskih strank.
Danes se bo kandidat za predsednika komisije predstavil članom svoje skupine, v kateri seveda lahko računa na podporo, ter skupini Evropske združene levice - Zelene nordijske levice. V sredo pa bo nastopil pred člani druge oziroma tretje največje skupine v parlamentu, pred socialisti in liberalci, predstavil pa se bo tudi Zelenim.
Glasovanje omenjenih skupin bo za Barrosa, ki je na junijskem vrhu EU dobil soglasno podporo 27 voditeljev članic unije, odločilno, saj njegova skupina, čeprav je v parlamentu največja, za izvolitev nima dovolj glasov. Socialisti in liberalci Barrosu svoje podpore še niso zagotovili, medtem ko mu Zeleni odločno nasprotujejo.
Predsedniki političnih skupin v Evropskem parlamentu bodo v četrtek odločali, ali naj bo imenovanje Joseja Manuela Barrosa na dnevnem redu zasedanja parlamenta prihodnji teden v Strasbourgu. Po odločni podpori na vrhu EU so zlasti v vrstah evropskih konservativcev želeli, da bi o novem predsedniku komisije parlament odločal že na julijskem zasedanju, vendar do tega ni prišlo.
Mogoče je celo, da se bodo vodje političnih skupin odločili, da bo glasovanje o Barrosu šele oktobra, torej že po drugem referendumu o Lizbonski pogodbi na Irskem. Številni opozarjajo, da bi bilo bolje glasovanje o novem predsedniku komisije izvesti šele po irskem referendumu, saj bi v nasprotnem primeru Ircem lahko dali negativen signal.
Po drugi strani pa mnogi, tudi švedsko predsedstvo EU, opozarjajo, da si unija v času gospodarske krize ne sme privoščiti negotovosti, zato mora biti čim hitreje jasno, kdo bo vodil komisijo v prihodnjem mandatu.
Barroso je že prejšnji teden predstavil politične smernice za prihodnji petletni mandat. V programu se je zavzel za "ambiciozno Evropo" in poudaril, da je prva skrb brezposelnost.
A medtem ko Barroso prepričuje evropske poslance, so se v tisku pojavila namigovanja, da bi, če bi Portugalcu v parlamentu spodletelo, za mesto predsednika Evropske komisije lahko kandidiral sedanji francoski premier Francois Fillon. Neimenovani član francoske vlade je to dejal za časnik Le Monde.
Fillon je sicer kmalu sporočil, da brezpogojno podpira Barrosa, vendar svoje kandidature ni kategorično zanikal, piše bruseljski spletni bilten EUobserver.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je junija Barrosovo kandidaturo podprl, a znano je, da je že marca rekel, da ne bi bilo primerno, da se o tem odloča, dokler se na referendumu ne bodo izrekli Irci. (STA, lpč)