Sodišče zavrnilo ugovor  Dnevnika

Novinarji brez meja so ogorčeni, za medijskega strokovnjaka Petra Laha pa je vnaprejšnja prepoved pisanja oblika cenzure.

Ljubljansko okrajno sodišče je zavrnilo ugovor Dnevnika zoper začasno odredbo, s katero je omejilo poročanje Dnevnika o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija, so sporočili z Dnevnika. Ob tem dodajajo, da uredništvo Dnevnika in družba Dnevnik kljub temu vztrajata pri stališču, da poročanje ni posegalo v osebnostne pravice Ceranija.

Odgovorni urednik časnika Dnevnik Ali Žerdin ob tem poudarja, da so novinarji Dnevnika Ceranija večkrat zaprosili za pogovor, nameravali so se udeležiti napovedane novinarske konference, ki je bila potem odpovedana, s Ceranijem so bili dogovorjeni za intervju, ki je bil tik pred zdajci preložen, potem pa brez pojasnil odpovedan. S Pierpaolom Ceranijem so bili v telefonskem stiku, vendar je sogovornik pogovor prekinil.

Dnevnik po besedah Žerdina razpolaga z verodostojno dokumentacijo o poslovni preteklosti Ceranija, ki je pomembna tudi za razumevanje sedanjega dogajanja, vendar vsebine te dokumentacije zaradi začasne odredbe ne more objaviti. S tem je po njegovem izrecno prizadet interes javnosti, da se seznani s pomembnimi dejstvi.

Dnevnik bo vložil pritožbo zoper sklep sodišča, s katerim je to zavrnilo ugovor zoper začasno odredbo. O pritožbi bo odločalo višje sodišče, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Kot je znano, je okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan avgusta Dnevniku prepovedala poročati o italijanskem poslovnežu Ceraniju, ki je od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela.

Z dogodkom se je seznanila tudi Regionalna organizacija mednarodnega instituta za tisk IPI za jugovzhodno Evropo (SEEMO). Direktor IPI David Dadge je ob tem dejal, da je izjemno zaskrbljen zaradi splošne prepovedi, dokler sodišče ne odloči o primeru, tako da pobudnik tožbe ne bo imel več povoda za nadaljevanje sodnega postopka.

Začasno odredbo pa je tedaj zavrnilo tudi Združenje novinarjev in publicistov. Po njihovem je "v interesu javnosti, da izve, kdo je v resnici oseba, ki je z nakupom Kolonela postala eden od pomembnih lastnikov Pivovarne Laško in prek nje tudi Pivovarne Union, Radenske, Fructala, Mercatorja ter slovenskih časopisnih hiš Delo in Večer".

Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž je danes povedal, da je odločitev okrajnega sodišča skrb zbujajoča. Po njegovih besedah je omenjeno zakonsko ureditev mogoče uporabiti, ko gre za varstvo medijsko neizkušenih in nemočnih oseb, kot so npr. otroci. V primeru, ko gre za poslovneže in druge javne osebnosti, pa to razumejo kot nerazumevanje zakonodaje ter delovanja medijev in medijske svobode, je še dejal predsednik DNS.

Edini legitimen razlog za prepoved pisanja o poslovni preteklosti Ceranija bi bil lahko ta, da bi se poslovnežu zaradi tega zgodila velika škoda, je v zvezi s primerom Cerani za STA povedal medijski poznavalec Peter Lah. Razlogov za prepoved sicer ne pozna, meni pa, da je vnaprejšnja prepoved pisanja "najhujša oblika cenzure".

Poleg tega vnaprejšnja prepoved pisanja po njegovih besedah pride v poštev takrat, kadar je jasno izražen javni interes - ko gre na primer za državno varnost ali za integriteto sodne preiskave ali procesa.

V primeru omejevanja svobode izražanja se začasne odredbe o omejitvi poročanja, kot je bila izdana Dnevniku za poročanje o Ceraniju, uporabljajo izjemoma, pa še neučinkovite so, je povedal strokovnjak za medijsko pravo Jurij Žurej iz Evropske pravne fakultete. Kot meni, je bolj učinkovita zahteva objave popravka in odgovora oz. zahteva odškodninske odgovornosti.

V organizaciji Novinarji brez meja so zgroženi nad odločitvijo sodnice ljubljanskega okrajnega sodišča, s katero je ta potrdila prepoved časopisu Dnevnik, da piše o Pierpaolu Ceraniju. Ocene sodnice so po njihovem "povsem neverjetne in nesprejemljive v državi članici Evropske unije".

Če so dejstva, o katerih je poročal Dnevnik, resnična, časnik o njih lahko poroča v kakršnem koli tonu in pri tem uporablja katere koli besede želi, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Ohranjanje prepovedi proti Dnevniku je jasen akt cenzure, ki je nesprejemljiv v državi, ki je pred komaj letom dni predsedovala Evropski uniji," so še prepričani Novinarji brez meja.

Današnji spletni Dnevnik pa poroča, da je bil na spletni strani YouTube objavljen faksimile članka iz tržaškega časnika Il Picollo in njegov prevod, ki govori o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija. Neznani avtor v posnetku pokaže, da je bil Cerani pravnomočno obsojen, navaja.



Na Dnevniku ob tem pojasnjujejo, da spoštujejo prepoved objav, ki bi poslovneža prikazovala v negativni luči in bi lahko škodovala njegovim osebnostnim pravicam, v ugovoru zoper začasno odredbo in v pritožbi zoper začasno odredbo pa opozarja, da je z odločitvijo ljubljanskega okrajnega sodišča prizadet interes javnosti, zatrjujejo pri časniku.

Iz posnetkov, ki so objavljeni na YouTube, je po njihovem razvidno, da "je ljubljansko okrajno sodišče z omejitvijo poročanja slovensko javnost prikrajšal za bistvene podatke o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija". (STA, lpč)

uNF-mJObJfo