Slovenski evropski poslanci o Hrvaški

Zver (EPP/SDS) meni, da je odločitev njegove stranke glede glasovanja tudi odraz tega, ker ni prejela vseh odgovorov na vsa vprašanja in je bilo težko sprejeti odgovornost ali se odločati v dokaj zmedeni situaciji. Poslanec ocenjuje, da je vlada premiera Boruta Pahorja lani naredila dva koraka nazaj v odnosih s Hrvaško in da je deblokada pogajanj en korak naprej. "Vendar pa je tudi ta korak navidezen, kajti zagotovilo, ki ga je dala hrvaška premierka Jadranka Kosor, ni večje, trdnejše ali bolj veljavno kot zagotovilo, ki smo ga dosegli v okviru vlade Janeza Janše z Brionsko deklaracijo,"je poudaril. "Če bi dobro pogledali, bi videli, da vsebinsko nismo naredili koraka naprej," je dodal.

Jordan Cizljeva (EPP/SDS) je glede na poročanje medijev ocenila, da je dogovor med premieroma Slovenije in Hrvaške za Slovenijo škodljiv. "Obveznosti namreč nalaga le Sloveniji, ki jo obvezuje umakniti blokado in dovoliti Hrvaški nadaljnja pogajanja za vstop v EU. V nasprotju s tem pa dogovor Pahor-Kosor Hrvaški ne nalaga nikakršnih novih obveznosti, saj je bilo že v preteklosti dogovorjeno, da državi priznavata relevantno stanje na dan 25. junija 1991," je pojasnila. Dodala je, da je hrvaška stran že večkrat predlagala izjave, da noben dokument ne prejudicira končne rešitve vprašanja meje, ki pa so bile za Slovenijo nezadostne. Slovenija bi morala po njenem vztrajati pri rešitvi celotne meje, ne le dela, in si zagotoviti upoštevanje dogovora z obeh strani - z ratifikacijo v hrvaškem saboru in DZ.

Poslanka je še menila, da je bil postopek odločanja o meji v Sloveniji izpeljan nedemokratično, saj poslanci v DZ niso imeli aktivne vloge v postopku niti niso bili ustrezno obveščeni o dogajanjih.

"Pomembno je, da sta odbora dala privolitev za umik blokade ter da ni prišlo do polarizacije," pa je poudaril Alojz Peterle (EPP/NSi). "To ima v evropskih krogih pozitiven odmev, s tem da naši partnerji oz. politika računa, da bo prišlo do uspešnega zaključka, ko bosta obe strani zmagali, s tem pa tudi Evropa," je dejal. Poslanec je še izrazil obžalovanje, da ni bilo že prej več stika med izvršilno in zakonodajno oblastjo.

"Odločitev obeh odborov ocenjujem pozitivno in čestitam predsedniku vlade za pogum, ki ga je izkazal predvsem v zadnjem tednu," je dejal Zoran Thaler (S&D/SD). Ocenil je še, da je dogovor s Hrvaško, kakršen je razviden iz pisma hrvaške premierke švedskemu predsedstvu in odgovora slednjega, velik napredek in da omogoča, da se končno izvijemo iz negativne spirale hvaško-slovenskih odnosov.

"V bližnji prihodnosti bo ključno, koliko bosta Ljubljana in Zagreb delovala v 'in bona fide' duhu - tu imam v mislih predvsem Zagreb, ki se v preteklosti pogosto ni držal dogovorov," je poudaril Thaler. Dodal je, da po drugi strani Sloveniji ostaja, da ponovno "pritisne na zavoro", če ne bo prišlo do izpolnjevanja dogovorjenih zavez. Thaler upa, da bo prišlo tako do sporazuma o meji na dvostranski ravni ali do kvalitetnega sporazuma o arbitraži in da bo Hrvaška paralelno izpolnila tudi druge pogoje, ki so bili sedaj v senci, in napredovala proti članstvu v EU.

Tanja Fajon (S&D/SD) je prepričana, da je odločitev parlamentarnih odborov dobra tako za Slovenijo kot za Hrvaško. Dogovor premierov se ji zdi dober, ker sta uspeli državi po skoraj letu dni zastojev v pogajanjih zbližati stališča, da bosta sočasno reševali vprašanje meje in da se je Hrvaška resnično zavezala k umiku prejudicev iz pogajalskih poglavij. Poslanka pričakuje, da se bodo pogajanja Hrvaške z EU 2. oktobra, ko bo pristopna konferenca, uspešno nadaljevala.

Iva Vajgla (ALDE/Zares) kot nekdanjega predsednika OZP veseli, da je to delovno telo odobrilo potezo premiera. "Vsaka drugačna odločitev bi v tem trenutku pomenila ne le notranjepolitični problem, ampak bi nedvomno prizadela ugled Slovenije kot države, ki hoče prispevati k rešitvi problema, ki brez dvoma obremenjuje regijo, ne le EU," je dejal Vajgl. Po njegovem je zelo pomembno, da se vprašanje meje reši pred vstopom Hrvaške v EU, tudi zato, ker gre za enega lažjih problemov meje v regiji. Ob tem je spomnil, da ima Hrvaška tudi nerešeno vprašanje meje z BiH, Črno goro in Srbijo. Poslanec verjame, da je treba na reševanju vprašanja meje treba začeti delati takoj, da je pri tem treba uporabiti slovenska dopolnila k drugemu predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna.

"Odločitev OZP in OEU je pokazala, da se tudi s čustvenimi temami lahko soočimo na odgovoren, praktičen in produktiven način," pa je izpostavil Jelko Kacin (ALDE/LDS). Po njegovem je OZP pokazal, da je vladajoča večina pripravljena sprejemati odgovornost, SDS pa temu ni nasprotovala. Kot je še dejal, upa in želi, da bo hrvaška politična scena podprla Jadranko Kosor in Hrvaški omogočila, da od besed preide k dejanjem. "Od samoblokade k samopromociji. Od bežanja v preteklost k prilagajanju EU. Od želje po zmagi h konkretnemu uspehu in napredovanju v pogajalskem procesu," je pojasnil.

Kacin je še dejal, da se je pokazalo, da težave Hrvaške s Slovenijo "niso ne največji ne najtežje rešljiv problem na poti v EU". "Ovire so doma, na Hrvaškem, in te ovire ostajajo," je poudaril in dodal, da bodo to za hrvaško politiko in sindikate trši orehi. "Njihovo napredovanje je pomembno zanje, za cel Zahodni Balkan, za Slovenijo in EU," je prepričan poslanec. (STA, lpč)