"Ostaja še veliko dela"

Predsednik vlade Borut Pahor je na očitke opozicije o neizpolnjevanju predvolilnih obljub danes v DZ zatrdil, da jih poskuša izpolniti v največji meri, ni pa vse "tako, kot si je zamislil". Premier je predlagal tudi ponoven poskus sodelovanja med koalicijo in opozicijo pri reformah. Ob današnji prvi obletnici parlamentarnih volitev sta namreč poslanca Radovan Žerjav (SLS) in Zvone Černač (SDS) v svojih poslanskih vprašanjih predsedniku vlade očitala, da ne uresničuje svojih predvolilnih obljub. Oba sta mu očitala politično kadrovanje in menjave, čeprav je pred volitvami obljubljal, da bo nova vlada presekala s prakso delitve na "naše in vaše".

Glede kadrovanja je Pahor pojasnil, da se je ob vseh težavah in napakah na koncu pokazalo, da se postavlja nov model kadrovske politike. Tudi kadrovsko-akreditacijski svet je po njegovih besedah postal pomemben institut. Kot primer je navedel za primer navedel predsednika uprave Nove ljubljanske banke, ki sta ga izbrala Kas in nadzorni svet, sam pa za njegovo ime ni vedel. Premier je omenil tudi imenovanje novega direktorja urada za verske skupnosti. Kot je dejal, je od generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla zahteval pojasnilo, zakaj na to mesto ni predlagal dosedanjega direktorja Draga Čeparja, ki naj bi svoje delo dobro opravljal.

Ob tem Pahor še vedno vztraja, da se sposobnih ljudi na javnih funkcijah ne menjuje, a mora hkrati, kot pravi, spoštovati posamezne ministre pri njihovi avtonomnosti. Če je vlada koga kdaj diskvalificirala, da bi dosegla njegovo zamenjavo, pa bo moral nekdo odgovarjati, še dodaja premier.

Poslanec Černač je Pahorja tudi spraševal, zakaj ni uresničil obljub ter izkoristil pripravljenosti opozicije za sodelovanje pri pripravi protikriznih ukrepov. Kot je dejal Pahor, je verjel v partnerstvo z opozicijo, zato so februarja tudi dosegli ustni dogovor. Nato pa je prišlo do izsiljevanja v državnem zboru pri glasovanju o zaključnem računu, zaradi česar se je med strankami porušilo zaupanje.

Glede upoštevanja predlogov opozicije je Pahor dejal, da je dolžan upoštevati mnenja svojih sodelavcev, če ti denimo menijo, da bi nek predlog prej povečal javni dolg, kot pa ga zmanjšal. A tisto, kar manjka, je po njegovem mnenju kvalitetnejše sodelovanje med koalicijo in opozicijo glede reform. "Če lahko to nadoknadimo, dajmo narediti še en poskus," je predlagal.

V odgovorih na poslanska vprašanja je premier spregovoril tudi o gospodarskem položaju v državi in med drugim dejal, da je Slovenija na področju soočanja z brezposelnostjo četrta najbolj uspešna država v EU.

Ob tem je spomnil na svoje besede ob začetku mandata, da prejšnja vlada ni odgovorna za krizo, in dodal, da je za seboj vendarle pustila nekaj problematičnih stvari. Sicer po njegovem mnenju vsaka vlada za seboj pusti določene težave, tako jih bo tudi njegova. "Zato bomo tudi izgubili volitve," je prepričan.

Predsednik vlade je odgovarjal tudi očitke glede odnosov s Hrvaško in posvetovanja s parlamentarnimi strankami glede odločitev v zvezi s to problematiko. Pahor je očitek zavrnil in dejal, da je bilo posvetov v zvezi s Hrvaško več, kot bi jih morda kdo pričakoval. Glede zadnjega dogovora s hrvaško premierko Jadranko Kosor, pa je bil z njim še pred sestankom seznanjen odbor za zunanjo politiko.

"Brez skrbi, posvetovali se bomo še zelo veliko, ker do končne rešitve spora oziroma vprašanja s Hrvaško ostaja še veliko dela," je še dejal premier. (STA, mh)