Secesionizem in čajanke
"Amerika je postala 'pošastna država', prizadeta z nabreklo birokracijo in neverjetnim precenjevanjem same sebe," je v leta 1993 izdani knjigi "Around the Cragged Hill: A Personal and Political Philosophy" med drugim zapisal ameriški diplomat in zgodovinar George Kennan. Za Kennana je vse v Ameriki preveliko - populacija, mesta, birokracija, deficit... Zato, da bi stvari delovale bolje, predlaga decentralizacijo države v na primer dvanajst ustavnih republik, ki bi imele ne le pooblastila obstoječih držav, ampak tudi precejšen del trenutnih zveznih pooblastil.
Čedalje večja centralizacija moči v Washingtonu, nezadovoljstvo s protikriznimi ukrepi, nakopičeni dolgovi, "izleti" ameriške vojske v nevarne države kot sta Afganistan in Iran, vmešavanje v "notranje zadeve" posamičnih zveznih držav, pa napovedana zdravstvena reforma, visoki davki in še in še, skratka tiranija Washingtona, kot temu pravijo najgorečnejši kritiki Washingtona, rojeva močne reakcije in Kennanove misli so danes marsikje v Ameriki še kako moderne.
Posebej glasni so v zvezni državi Teksas, kjer se razrašča neosecesionistično gibanje za odhod iz Zveze ameriških držav. Spodbuja ga teksaški guverner Rick Perry, ki je začel prirejati "protidavčne čajanke", shode na katerih kritizira politiko Baracka Obame, v zadnjem času še posebej načrtovano reformo zdravstvenega sistema. Na eni izmed takšnih čajank aprila letos je Perry kritično spregovoril o davkih s katerimi Washington duši Američane, njegov govor pa so prekinjali vzkliki množice "odcepitev, odcepitev". Jasno je, da je guverner Perry ideji naklonjen, a je takrat pred novinarji kljub temu izbiral besede: "Imamo veliko Unijo in ni razloga, da bi jo razbili, toda če se bo Washington še naprej vtikal v življenja Američanov, kdo ve, kaj se lahko zgodi. Teksas je enkraten kraj in zelo smo ponosni na svojo samostojnost.... Ko je leta 1845 Teksas vstopil v Unijo, je bilo to storjeno s predpostavko, da lahko iz nje izstopi kadarkoli želi."
Liberalna spletna stran The Daily Kos je sredi leta "izmerila" razpoloženje Teksačanov in kar 35 odstotkov jih je menilo, da bi bila odcepitev dobra za Teksas. Med republikanskimi volilci jih je kar 48 odstotkov naklonjenih odcepitvi, kar je v pretežno konzervativnem Teksasu pomemben podatek. Secesionistične organizacije delujejo na večih ravneh. Trenutno so popularna "čajanska" gibanja kot na primer "Texas Tea Party Patriots", katerih gonilna sila je želja po zmanjšanju zapravljanja davkoplačevalskega denarja in želja po decentralizaciji. Gibanje s podobnim imenom "Texas Tea Party" gre še nekoliko dlje in odkrito govori o revoluciji, poveličuje Samuela Adamsa kot očeta ameriške revolucije, zvezno vlado pa odkrito obtožujejo zaničevanja, ignoriranja in uničevanja ustave, in tu ne mislijo zgolj na predsednika in oba domova kongresa, ampak tudi na elitne skupine internacionalistov, ki jih imenujejo "denarni lordi", torej tisti, ki nadzirajo svetovna gospodarstva, pa tudi ameriško zunanjo politiko. Vse to pa jim, po mnenju gibanja "Texas Tea Party", omogočajo dvostrankarski sistem in liberalni mediji, ki jih imajo v lasti. Seveda pa med vsemi prednjači Teksaško nacionalistično gibanje, čigar vodja, Daniel Miller Nederland, meni, da je napočil čas, da Teksas pretrga vezi z Združenimi državami in se vrne v čase neodvisne republike. Še pred desetletjem so se Millerju in njegovim pristašem smejali, danes ne več. "Ljudje začenjajo razmišljati o tem... in medtem ko vsi drugi poudarjajo težave, mi ponujamo rešitev," pravi Miller.
Zaradi nezadovoljstva s politiko Washingtona so se secesionistična gibanja v zadnjih nekaj letih razrasla v vsaj dvanajstih ameriških zveznih državah, kot so New Hampshire, Oregon, Kalifornija, Havaji, Aljaska, kjer takšna razmišljanja niso nobena novost, Todd Palin na primer, mož nekdanje aljaške guvernerke Sarah Palin, ki je odstopila julija letos, je bil nekoč registrirani član Aljaške stranke za neodvisnost. V Vermontu upokojeni profesor ekonomije Thomas Naylor vodi mrežo Druga Vermontska republika, ki se bori, da bi redko poseljeno regijo Nova Anglija (New England) na severovzhodu ZDA iztrgali iz "ameriškega imperija". Naylor, nekoč goreči antisecionist, je po selitvi v Vermont začel protestirati proti tiraniji korporativne Amerike in zvezne vlade. "Imperij je izgubil moralno avtoriteto. Je nevzdržen, nevodljiv in nepopravljiv. Hočemo ven," je odločen Thomas Naylor. Na severozahodu ZDA tamkajšnji separatisti sanjajo o Republiki Cascadiji, ki bi jo sestavljale zvezne države Oregon, Washington in kanadska provinca Britanska Kolumbija.
Sociologi in politiki nad temi separatističnimi težnjami niso presenečeni, saj so po njihovem del antiwashingtonskega vala, ki se z veliko hitrostjo širi po Združenih državah. Prav imajo najbrž tudi tisti, ki pravijo, da so ZDA enostavno prevelike, da veliki sistemi ne preživijo zelo dolgo, skozi človeško zgodovino je zraslo in propadlo več kot 250 imperijev in tudi ZDA ne morejo biti imune na zgodovino, zato so dnevi ameriškemu imperiju šteti.
Ameriški novinar Paul Starobin v svoji knjigi "After America" namesto revolucije predlaga devolucijo. Revolucija namreč mnoge Američane asociira na najbolj turbulenten čas v ameriški zgodovini, ko se je leta 1860 13 držav na jugu odcepilo od Unije in državo potisnilo v državljansko vojno. Starobin zato predlaga mirno devolucijo, Ameriko, ki je ne bi vodila washingtonska avtokracija, ampak bi se razdelila na skupek regionalnih republik s široko avtonomijo, na primer na Republiko Nova Anglija, karibsko obarvano Republiko Greater Miami, morda celo Republiko Las Vegas itd.
Čeprav si marsikdo želi, da bi bili ameriškemu imperiju dnevi dobesedno šteti, tako hitro verjetno le ne bo šlo. Mike Adams, urednik spletne strani NaturalNews meni, da bo katalizator razpada ZDA najverjetneje kolaps ameriškega dolarja. "S kolapsom mislim, da bo dolar zaradi hiperinflacije postal bodisi ničvreden bodisi se mu bosta Ameriška centralna banka in njena zakladnica odpovedali v korist nove globalne valute. V takšnih okoliščinah bi se lahko mnoge zvezne države odločile za tiskanje svojega denarja za zaščito lastne ekonomije. Ko pa začneš tiskati svoj denar, si že na pol poti do neodvisnosti," meni Mike Adams.
Če se vrnemo na Teksas, so zagovorniki neodvisnosti prepričani, da bi ta država veliko bolje prosperirala samostojno. Za začetek ne bi rabila odplačevati trilijonskega zveznega dolga in bi začela takorekoč nanovo. "Trenutno se ponašamo z eno najmočnejših ekonomij na svetu," pravi teksaški guverner Rick Miller in dodaja: "Imamo vse za to, da smo ne le sposobni preživeti, ampak postati cvetoča in uspešna država." Enakega mnenja je Larry Kilgore, ki poleg Perryja in Kay Bailey Hutchison kandidira za novega guvernerja Teksasa. "Če zmagam, bom sklical ustavno konvencijo za ustanovitev države Teksas," pravi Kilgore, ki pa ima zelo malo možnosti, da prihodnje leto res postane guverner Teksasa. Če bi se Teksas odločil za samostojno pot, kar mu po trditvah guvernerja Perryja omogoča 10. amandma k ameriški ustavi, čeprav so mnenja o tem deljena, bi bil po velikosti 40. največja država na svetu, po številu prebivalcev 47. država na svetu, glede na BDP (1.24 trilijona dolarjev) bi bil enajsta ali dvanajsta država na svetu, takoj za Kanado in tik pred Indijo. In zanimivo je, da v Indiji potekajo vroče debate o tem, ali ne bi zadeve delovale bolje, če bi državo razdelili na deset mestnih držav s široko avtonomijo. Prej omenjeni Paul Starobrin meni, da bi bila to dobra rešitev tudi za evropsko celino pri čemer kot primer navaja Katalonijo, Britansko otočje (British Isles), Škotsko, kjer je gibanje za neodvisnost že tako in tako zelo aktivno, in meni, da se podobno slej kot prej obeta tudi Kitajski, ki jo skupaj drži le še starajoča se avtokracija. Starobin se celo sprašuje, zakaj ne bi bila Amerika, tako kot v mnogočem, vodilna tudi v globalni devoluciji. Razlogov je "milijon" bi lahko rekli, če nič drugega bi kosi razbite Amerike prav lahko padli v roke tujih držav na primer Kanade, Mehike in seveda v primeru Aljaske, Rusije. Toda devolucija oziroma neke vrste razpad Združenih držav je najbrž neizogiben, vprašanje je le kdaj in kako se bo zgodilo.