Vlada odredila izredni pravosodni nadzor

Nadzor po mnenju pravosodnega ministra Aleša Zalarja namreč ne pomeni nedovoljenega posega v samostojnost tožilca, kot to meni tožilstvo, "ampak je nasprotno usmerjen v varovanje njegove samostojnosti".

Po Zalarjevih besedah pri nadzoru, ki ga bo izvajala štiričlanska komisija, ne bo šlo za nadzor pravilnosti oziroma nepravilnosti odločitev, ki jih sprejemajo tožilci, ampak bo šlo za nadzor preverjanja pravilnosti in nepravilnosti poslovanja tožilstva s spisi. "Gre torej za tipično zadevo državnotožilske uprave, v takih primerih pa ima ministrstvo ne samo vsa pooblastila, ampak tudi dolžnost, da ukrepa," je dejal.

Na nekatere očitke, da gre pri nadzoru samo "za manever, da se znebi generalne državne tožilke Barbare Brezigar", minister odgovarja, da gre pri nadzoru le za izvajanje pooblastil, ki so predpisana z zakonom in nimajo povezave s kadrovskimi postopki. Lahko pa po njegovem ugotovitve nadzora pomenijo podlago za začetek kadrovskih postopkov, vendar si sam želi, "da bi pri nadzoru ugotovili, da je bilo poslovanje ljubljanskega okrožnega tožilstva vzorno".

Dodal je še, da zakon zelo natančno določa pogoje, zaradi katerih je mogoče sprožiti postopek za razrešitev katerega koli tožilca, vključno z generalno državno tožilko, ob tem pa ugotovil, da "zaenkrat takih razlogov ni".

V gradivu po seji vlade slednja sicer dodatno ugotavlja, da bi se morala generalna državna tožilka Barbara Brezigar v svojem mnenju, ki ga je pretekli teden poslala vladi, opredeliti tako glede odločitve ministrstva, da nadzor opravi, kot tudi glede odločitve vodje ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva, da ta nadzor zavrne. "Generalna državna tožilka se je opredelila zgolj do odločitve ministrstva, saj je vodja okrožnega državnega tožilstva nadzor zavrnila brez vsebinske obrazložitve. Zato vlada meni, da je taka odločitev arbitrarna in očitno neutemeljena," glede mnenja Brezigarjeve, da bi bil nadzor na okrožnem tožilstvu nezakonit, ugotavlja vlada.

Iz dokumentacije, ki jo je na vprašanja ministrstva za pravosodje po prejemu poslanskega vprašanja poslanske skupine Zares predložila generalna državna tožilka, po oceni vlade obstaja domneva hujših nepravilnosti v zvezi z notranjo samostojnostjo tožilca. "Tožilcu je bil namreč spis odvzet in predodeljen na način, za katerega po oceni ministrstva ni bilo zakonite podlage. Ali je ta ocena pravilna, bo potrdil ali ovrgel pravosodni nadzor," kot razlog, zakaj je nadzor potreben, navaja vlada.

Ob tem ugotavlja, da to, da se predodelitev spisa o kazenskem pregonu zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda niti vodji ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva niti generalni državni tožilki ne zdi problematična, "lahko kaže na splošno nepravilno prakso v primeru, ko tožilec pri odločanju potrebuje sopodpis vodstva ali če neposredno nadrejeni tožilec prevzame zadevo ali izda usmeritvena navodila".

Izredni pravosodni nadzor bo, kot so zapisali, zajemal pregled vseh zadev v daljšem časovnem obdobju od 1. 1. 2008 do 2. 9. 2009", pregledane pa bodo vse zadeve, "v katerih je bil v tem obdobju uporabljen institut označevanja zadev kot posebej pomembnih, institut izločitve, dodelitve in predodelitve, institut sopodpisa in evokacije, institut obveznih usmeritev oziroma navodil za odločanje, vodenje tožilskega dnevnika, ter institut nadzora nad pravilnostjo izvrševanja vseh navedenih zadev državnotožilske uprave".

Na koncu vlada še zagotavlja, da bo šlo pri nadzoru za nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave "in ne za nadzor nad samostojnim odločanjem državnega tožilca, zato je bojazen, da bi lahko pri izvajanju tega nadzora prišlo do zlorab, neutemeljena. Da dopustna meja tega nadzora ne bi bila prekoračena, pa zakonska podlaga predvideva še dodatno varovalko, da sta pri opravljanju pravosodnega nadzora lahko prisotni tako vodja Okrožnega državnega tožilstva Ljubljana kot tudi generalna državna tožilka," je še zapisano v gradivu vlade.

Kot je znano, je Zalar izredni pravosodni nadzor na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani zahteval v začetku septembra, in sicer potem, ko je poslanska skupina Zares na Vrhovno državno tožilstvo RS naslovila nekaj vprašanj, povezanih z kazenskim pregonom zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki ga je tožilstvo uvedlo na zahtevo nekdanjega premiera Janeza Janše.

Ker je vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorčič nadzor zavrnila, je morala zdaj o njem odločiti vlada. Ta je še pred tem za mnenje povprašala generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ki pa ji je v odgovoru zapisala, da bi bil nadzor po njenem mnenju nezakonit, ker da posega v samostojnost državnih tožilcev. (STA, lpč)