G20: Optimizem in protestniki
Voditelji gospodarsko najpomembnejših držav na svetu iz skupine G20 so se v četrtek iz New Yorka, kjer so sodelovali na otvoritvi 64. Generalne skupščine preselili v pensilvanijski Pittsburgh, ki ga je ameriški predsednik Barack Obama izbral za gostitelja. V mestu so jih pričakali protesti. Tokratni vrh poteka v malce bolj pozitivnem ozračju kot lani novembra v Washingtonu, ko se je finančna kriza močno zaostrila, in aprila v Londonu, ko še ni bilo znamenj okrevanja. Sedaj so prvi znaki izboljšanja zdravja svetovnega gospodarstva že vidni, zato se bo najpomembneje dogovoriti o ukrepih, da se podobne krize, kot jo je lani "zakuhal" Wall Street, preprečijo.
Po poročanju ameriških medijev so se načeloma že dogovorili, da bodo omejili plače direktorjem finančnih podjetij. Še večja novica pa je, da bodo na pobudo Obame iz skupine G20 naredili forum, ki bo imel najpomembnejšo vlogo glede svetovnega gospodarskega sodelovanja. G20 bo to vlogo prevzel iz rok G8, torej skupine, ki je vladala svetovnemu gospodarstvu zadnjih 30 let in več. Države G8 se bodo sicer srečevale še naprej glede zadev skupnega pomena, kot je na primer varnost. Skupino G20 sestavlja sedem industrijsko najbolj razvitih držav (ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada, Italija) ter Rusija, poleg njih pa še 12 najhitreje rastočih gospodarstev (Kitajska, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija, Indonezija, Mehika, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja in Turčija). Zastopana je tudi celotna EU, kakor tudi IMF, Svetovna banka in Evropska centralna banka. Skupaj G20 predstavlja 66 odstotkov svetovnega prebivalstva, 80 odstotkov svetovne trgovine in 85 svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).
Ameriški minister za finance Timothy Geithner je na novinarski konferenci napovedal, da bodo sodelujoči na vrhu potrdili široke okvirje predloga za ubadanje z velikimi neravnovesji v globalni ekonomiji. Sem med drugim sodijo veliki trgovinski presežki Kitajske in rekordni proračunski primanjkljaji ZDA. Menda so države tudi pripravljene zmanjšati subvencije za fosilna goriva, ki povečujejo podnebne spremembe. Po Geithnerjevih besedah ZDA podpirajo prizadevanja Kitajske za večjo besedo v IMF, obenem pa naj bi bile evropske države proti, ker bi izgubile vpliv. Ampak Geithner meni, da je to pravilna odločitev glede na vse večjo gospodarsko moč Kitajske, kar priznavajo tudi Evropejci.
Voditelji držav G20 so se v četrtek srečali na slovesnem sprejemu, sicer pa je bil prvi dan srečanja namenjen njihovemu zbiranju v Pittsburghu. Prava razprava, od katere se pričakuje sprejetje odločitev, bo danes. Ne glede na to so se že dogovorili o predlogu za omejitev plač direktorjem finančnih ustanov do konca letošnjega leta. Vsaka država naj bi sicer določila svoje standarde, ampak jih bo nadziral Odbor za finančno stabilnost, to je mednarodna skupina finančnih regulatorjev in centralnih bankirjev.
V omejitve plač so ZDA skoraj prisilile evropske države. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da jih v Evropi izjemno skrbi, da si bodo bankirji, nekateri celo podprti s proračunskim denarjem, spet izplačevali pretirane bonuse. Optimizem za dosego dogovora o najpomembnejših vprašanjih vrha je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Britanski premier Gordon Brown je že pred odhodom iz New Yorka izrazil upanje, da se bodo dogovorili glede delovnih mest in glede rasti. Pri tem je izpostavil, da se državam ne sme muditi z odpravljanjem učinkovitih protikriznih ukrepov, kot so nizke obrestne mere in proračunske stimulacije, ker recesija še ni končana.
Že pred vrhom je veljal dogovor glede skupne strategije za spodbuditev velikih izvoznic, kot so Kitajska, Japonska in Nemčija, k povečanju domače porabe. Obenem pa se udeleženci vrha strinjajo, da je potrebno v ZDA spodbuditi varčevanje in okrepiti proračunsko disciplino.
Medtem ko so se voditelji G20 srečevali v Konvencijskem centru, pa je nekaj kilometrov stran potekal oster spopad med policijo in več kot tisoč protestniki, ki so vzklikali gesla proti kapitalizmu. Na poziv policije, naj prenehajo s pohodom proti Konvencijskemu centru, so protestniki odgovorili s prevračanjem zabojnikov za smeti in metanjem kamenja, policija pa s solzivcem. Aretiranih naj bi bilo najmanj 20 ljudi. (STA, mh)