Slovenija preveč hiti?

Opozicijske stranke SDS, SLS in SNS zahtevajo pojasnila od predsednika vlade Boruta Pahorja, ali je arbitražni sporazum o načinu reševanja vprašanja meje s Hrvaško že napisan. Pričakujejo konkreten predlog z vsebino, ne zgolj "informacijo o njem", in obravnavo v državnem zboru, preden bo premier Pahor z njim stopil pred Evropo.

Predsednika SLS in SNS, Radovan Žerjav in Zmago Jelinčič, ter vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko so danes opozorili, da gre razprava o deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o arbitražnem sporazumu pravzaprav mimo DZ, zato zahtevajo razpravo na plenarni seji DZ. Kdaj naj bi jo opravili, naj bi odločil kolegij predsednika DZ, ki se bo predvidoma sestal danes ob 15. uri. Najverjetneje pa bodo poslanci tovrstno sejo, ki naj bi potekala za zaprtimi vrati, opravili v ponedeljek popoldne. Kot je novinarjem v DZ povedal Tanko, bi na tej seji razpravljali predvsem o odpravi zadržkov pri odprtju oz. zaprtju skupno 11 poglavij v pogajalskem procesu Hrvaške z EU, do česar naj bi prišlo na medvladni konferenci, ki jo je švedsko predsedstvo EU sklicalo za prihodnji petek, 2. oktobra. Lahko pa bi na tej seji odprli še kako točko, je dodal in namignil, da so se pogajanja med Slovenijo in Hrvaško pravzaprav že začela, poslanci pa ne vedo, ali na osnovi drugega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna ali katerega drugega predloga. Jelinčič je šel tu še dlje in je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da je arbitražni sporazum pravzaprav že napisan, saj je konec koncev tudi Pahor v četrtek vlado obvestil "o informaciji o arbitražnem sporazumu", ne pa tudi o njegovi vsebini. Naslednji četrtek bo vlada že vložila pobudo za sklenitev sporazuma, Pahor pa ga bo nato že naslednji dan predstavil EU na medvladni konferenci s Hrvaško, je prepričan Jelinčič in meni, da je DZ tu povsem spregledan, da nima nobene teže ne vpliva, Pahorja pa je označil tudi za "diktatorja" in "veleizdajalca" slovenskih interesov in države zaradi vseh dogodkov s Hrvaško.

Pahor se bo sicer v ponedeljek - predvidoma še pred izredno sejo DZ - sestal tudi s predsedniki parlamentarnih strank. Jelinčič bi sicer moral tisti dan na zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourg, a kot je dejal, bo zdaj to pot odpovedal, Pahorju pa je zažugal, da je to zagotovo naredil namenoma, da bi se mu v ponedeljek izognil. Sicer pa tako Jelinčič kot Žerjav pričakujeta, da jim bo Pahor v ponedeljek predstavil konkretni arbitražni sporazum, ki naj bi bil že napisan, zanima pa ju tudi stališče švedskega predsedstva EU, kar Pahor po njunih besedah drži v tajnosti.

Vsi trije so na ločenih novinarskih konferencah oziroma izjavah za medije tudi opozorili, da do deblokade Hrvaške v pogajanjih z EU prihaja prehitro in da Pahorjeva vlada pri tem preveč hiti. Zato prihaja tudi do predlogov, ki so "neeksaktni, nedodelani in neusklajeni" v zvezi z odpravo zadržkov v pogajalskem procesu Hrvaške. Danes se je namreč na seji odbora DZ za zadeve EU (OEU) izkazalo, da je bilo v gradivih vlade storjenih več napak, predvsem v smislu, da so se ponekod na primer sprejemala stališča za odprtje poglavij, v gradivu pa je navedena izjava, ki se nanaša na zaprtje poglavij ipd., so pojasnili. Seja je bila nato prekinjena in preložena na ponedeljek zjutraj.

Jelinčič je na novinarski konferenci tudi opozoril, da so ministrstva pri obravnavi tega gradiva "spala" in da niso opravila svojih nalog. Pri vsakem poglavju bi lahko našli vsebinske zadržke, da Hrvaška ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, je prepričan Jelinčič. Pri tem je kot primer navedel zaplete glede Sunčanega Hvara, ko je bila podpisana pogodba s Termami Čatež razveljavljena, izpostavil pa je tudi, da slovenske banke na Hrvaškem ne morejo delovati in slovenska podjetja ne morejo ustanavljati svojih podružnic.

Žerjav pa je na svoji novinarski konferenci ocenil še, da pri teh pogajanjih s Hrvaško prihaja tudi do kršitev sklepov DZ in opozoril na sklep o zaščiti nacionalnih interesov, ki je bil marca sprejet ob vključevanju Hrvaške v Nato. V zvezi s tem je opozoril na referendum, ki ga namerava sklicati njegova stranka in ki naj bi po njegovih besedah zagotovil predvsem spoštovanje tega sklepa, torej zaščitil slovenske interese, da "se o slovenskem morju in ozemlju ne pogaja". Pri tem je opozoril tudi na razliko, da pa vlada načrtuje referendum, ki bi govoril o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, s čimer bi po njegovih besedah "zgolj preložila odgovornost za to odločitev na pleča državljanov". V zvezi s tem je ponovil tudi stališče, da je slab tudi drugi Rehnov predlog, ki ga Pahor sicer močno podpira, ker naj bi Sloveniji zagotavljal stik z mednarodnimi vodami. Tega Rehnov predlog po Žerjavovih besedah Sloveniji ne zagotavlja. Zato je potrebno slovenske interese zaščititi na pravi način, poudarja.

Ne pomeni pa to, da SLS nasprotuje vstopu Hrvaške v EU, je še poudaril Žerjav. "Ne nasprotujemo vstopu Hrvaške v EU, smo pa proti, da vstopi s slovenskim morjem in ozemljem," je še dejal predsednik SLS in pozval Zagreb, naj v znak dobre volje umakne tudi vse "fizične prejudice meje", ki so nastali po osamosvojitvah obeh držav 25. 6. 1991. (STA, mh)