Svetovni dan pravice vedeti

Danes je svetovni dan pravice vedeti. Na ta dan po svetu potekajo aktivnosti, ki so namenjene opozarjanju svetovne javnosti na pravico biti informiran o zadevah splošnega in javnega pomena ter na pravico pridobivanja informacije javnega značaja brez izkazovanja pravnega interesa. 28. september je bil izbran za svetovni dan pravice vedeti leta 2002, ko so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet), so sporočili iz Urada informacijskega pooblaščenca.

V preteklem letu je Evropsko sodišče za človekove pravice s sodbo v zadevi Hungarian Civil Liberties Union proti Madžarski prvič v svoji praksi priznalo pravico dostopa do informacij javnega značaja kot temeljno človekovo pravico, pojasnjuje informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Z mednarodnega vidika razvoja te pravice je, kot poudarja informacijska pooblaščenka, treba omeniti še novembra lani sprejeto Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Ta po njenih besedah kot prvi mednarodni instrument s tega področja postavlja minimalne standarde pri uresničevanju pravice dostopa do informacij javnega značaja kot temeljne človekove pravice.

Slovenija je junija letos postala ena izmed prvih podpisnic te konvencije, je poudarila pooblaščenka in dodala, da se je naša država ves čas aktivno zavzemala za sprejem čim bolj napredne konvencije in tako poleg skandinavskih držav ohranila vodilno vlogo na tem področju. Po oceni informacijske pooblaščenke v Sloveniji področje dostopa do informacij javnega značaja dosega višje standarde, kot jih določa omenjena Konvencija Sveta Evrope. Pirc Musarjeva tudi ugotavlja, da pri organih, zavezanih posredovati informacije javnega značaja, prevladuje dobra praksa, "kljub temu pa v preteklem letu ni mogoče spregledati nekaterih ponavljajočih se pomanjkljivosti".

Da bi bilo takšnih pomanjkljivosti v prihodnje čim manj, informacijska pooblaščenka ob svetovnem dnevu pravice vedeti svetuje organom, da aktivno uresničujejo načelo transparentnosti. Zato naj organi sami, brez zahteve prosilcev, informacije javnega značaja v čim večjem obsegu posredujejo v svetovni splet. Organi naj prav tako prosilcem pomagajo pri sestavi in dopolnitvi zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, svetuje Pirc Musarjeva. Prav tako naj organi zavrnitev zahteve za posredovanje informacij javnega značaja v obrazložitvi konkretno utemeljijo. To bo po oceni pooblaščenke zmanjšalo vlaganje pritožb, saj bodo prosilci odločitev organa bolje razumeli.

Pooblaščenka pristojnim organom tudi svetuje, da naj bo višina stroškov na takšni ravni, da ne bo nesorazmerno ovirala dostopa do informacij javnega značaja. Kot opozarja, gre pri tem za opravljanje javnopravnih nalog in ne za storitev na trgu, za katere bi bili prosilcem upravičeni zaračunavati. Obenem pooblaščenka poziva javnost, da naj "čim bolj in čim večkrat gleda pod prste organom javnega sektorja", saj bo le tako pravica vedeti imela vrednost v praksi. "Transparentnost namreč zmanjšuje stopnjo korupcije in povečuje odgovornost tistih, ki vladajo," je še zapisala Pirc Musarjeva v sporočilu za javnost. (STA, mh)