Čas je za zeleno

Kritike Boruta Pahorja (tudi s strani podpisanega), ki so bile izrečene takoj po sporazumu Pahor-Kosor so se pokazale kot - neutemeljene. Če bo arbitraža res določila “stik” Slovenije z mednarodnimi vodami je arbitražni sporazum nedvomno koristen tudi za Slovenijo.

Je dober, za Slovenijo koristen – ali pelje v nacionalno katastrofo, izgubo stika Slovenije z mednarodnimi vodami? Odkar so v javnost pricurljale prve informacije o bistvenih delih predloga arbitražnega sporazuma s Hrvaško, je slovenska javnost razdvojena. Borut Pahor je poudaril, da daje “roko v ogenj” za omenjeni sporazum, medtem ko Janez Jaša opozarja, da vlada ni upoštevala bistvenih pripomb opozicije. Kot trdi Janša, sta napaki sporazuma predvsem dve – predlagani časovni okvir (tri leta) je predolg, hkrati pa je sporna tudi formulacija glede stika slovenskega morja z odprtim morjem. "Ni formulacije stika slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami ampak je samo splošna formulacija o stiku Slovenije z mednarodnimi vodami, kar je nekaj popolnoma drugega," trdi Janez Janša. Drugi kritiki sporazuma, ki ga je sicer že pozdravil predsednik države dr. Danilo Türk, opozarjajo še na dejstvo, da je sporazum v nasprotju z deklaracijo slovenskega državnega zbora o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov ter da sporazum ne omenja »zunanje pravičnosti« ter omogoča, da Hrvaška vstopi v EU tudi, če meja v skladu s tem sporazumom ne bo določena.

Kritiki se motijo. Roka Boruta Pahorja ne bo zgorela. Sporazum, če se veda ostane takšen, kot je bil doslej (delno) predstavljen v javnosti, je dober in za Slovenijo koristen. In kakšna je obrazložitev te trditve, ki hkrati pomeni tudi resno revizijo kritike sporazuma Pahor-Kosor, ki smo jo na istem mestu podali pred nekaj dnevi?

Stik namesto režima

Uspešen “veliki blef”