Je Googlov oblak vsemogočen?

Pomislite še enkrat, ni. In ne, tokrat nimamo v mislih občasnih izpadov delovanja spletnega dela Googlove pošte gmail. V mislih imamo Youtube, daleč največje omrežje za predvajanje video posnetkov, ki je dejansko sprostilo naše poštne nabiralnike, kjer so se včasih nabirale množice dolgih filmskih vicev AVI ali MPEG. Danes si pošiljamo le še povezave na filmčke Youtube, redkeje še na kakšne druge servise.

Tudi sam nisem nikakršna izjema, čeprav jih veliko več dobim, kot odpošljem, tako da sem pred nekaj tedni kar hitro opazil, da z »jutubom« nekaj ne bo prav. Vse več je bilo namreč povezav/filmov, ki se niso hoteli predvajati, oz. so se predvajali z nekaj deset sekundnimi prekinitvami. Skratka, neuporabno.
Kar je še bolj zanimivo je, da isti filmček včasih deluje brez težav, včasih pa ne deluje, sploh. Prvi pomislek je bil na predvajanje v ločljivosti HD, ki potrebuje 3-4x višjo pasovno širino, kot navaden video. Res, izkaže se, da včasih pomaga, če predvajanje HD izključimo, večinoma pa ne, saj so hitrosti pretakanja videa, kot jih pokaže zvesti Dumeter, celo samo okoli nekaj 100 Kb/s. Pri 10 Mb/s xDSL povezavi doma in optični 100 Mb/s povezavi v službi, da ne bo pomote.

Stvar je postala zanimiva. Najprej smo pomislili na preobremenjene mednarodne povezave našega internetnega ponudnika, oz. vsaj na preobremenjenost nekaterih njegovih krakov. Saj veste, p o njegovih finančnih težavah, o zlomu lastnika Zvon Ena, težavah drugega lastnika NFD (pogooglajte »Stane Valant«). No, pri T2 so to seveda kategorično zanikali, pa tudi mi smo hitro ugotovili, da navadno deskanje ali prenašanje datotek bolj ali manj dobro deluje. Pri prenosih iz ZDA resda nikoli ne dosegamo niti približno polnih 10 oz. 100 Mb/s, ampak to je za pričakovati.

Nato smo malce povprašal pri poznavalcih in izkazalo se je, da predvajanje filmov vedno poteka “preko luže”, namesto da bi vsebine serviral kateri od evropskih Youtubeovih strežnikov. Naš zvesti “vizualni” traceroute sicer ne more natančno določiti lokacije določenega Googlovega centra, hitro pa opozori na to, kdaj paketki prečkajo Atlantik - zamiki se drastično povečajo.

Tako lahko sklepamo, da ima Youtube pri streženju nas T2-jevcev težave na več ravneh. Najprej s tem, da nam “dovoli” predvajati filme HD, seveda pa predvsem s tem, da nam vsebino servira prek pol sveta. Ne deluje torej geolokacija. Google v resnici ne ve, da zahtevek, ki pride iz omrežja T2, prihaja z drugega konca sveta, zato ga postreže kot vsakega običajnega Američana. Če bi to vedel, bi nam namreč vsebino lahko serviral iz katerega od evropskih shramb Youtubea in težav bržkone ne bi bilo. Kot se je izrazil kolega - podatki tečejo do nas po slamici namesto po gasilski cevi. Izkaže se, da ima Google trenutno enake težave z vsemi večjimi slovenskimi internetnimi ponudniki, razen z Amisom in Arnesom.

Dvakrat smo predvajal isti film in Google nam ga je predvajal iz dveh naslovov - odvisno od DNS strežnika, se lahko ta dva naslova preslikata v različne lokacije v Googlovem omrežju.

1. Za Amisove uporabnike sta to lokaciji v Frankfurtu in Londonu.
2. Za T2-jevce sta obe lokaciji v New Yorku.
3. Siolovci - New York in Miami.
4. Arnes je pravilno usmerjen na Frankfurt, za oba naslova.
5. Telemachovci pa gredo v Frankfurt in New York.

Zanimivo, ne?

Google je sicer o težavi obveščen in jo odpravlja.

Več na Blogu Matjaža Klančarja na spletni strani revije