Protesti proti Pavelićevem spomeniku
Center Simona Wiesenthala je izrazil upanje, da bodo hrvaške oblasti pravočasno ustavile "blazno idejo" o postavitvi spomenika ustaškemu vodji Anteju Paveliću sredi Zagreba. Skrajno desničarsko združenje Hrvaško kulturno gibanje (Hup) je sicer pred kratkim napovedalo, da bodo 26. decembra na osrednjem trgu v Zagrebu postavili spomenik Paveliću.
"Enostavno je nepojmljivo, da bi država, ki je na pragu vstopa v Evropsko unijo, lahko omogočila, da takšen spomenik postavijo v glavnem mestu ali kjer koli na svojem ozemlju," je v uradnem sporočilu zapisal direktor judovskega centra Simona Wiesenthala Efraim Zuroff. Omenjeni spomenik ne bo le ponaredil vloge Hrvaške v drugi svetovni vojni, temveč bo tudi žalitev za vse nedolžne umorjene civiliste - Srbe, Jude, Rome ter antifašiste iz Hrvaške, ki so jih pobili ustaši, pa tudi za vse ostale ljudi z občutkom za moralo in zavedanjem o vlogi Hrvaške od leta 1941 do leta 1945, je izjavo Zuroffa še povzel spletni portal Index.hr. Slednji je sicer prvi objavil napoved hrvaške skrajne desnice, da bodo postavili spomenik vodji Neodvisne države Hrvaške (NDH). V NDH so razglasili rasne zakone in brez milosti preganjali Srbe, Jude, Rome in hrvaške antifašiste, več deset tisoč pa so jih umorili v koncentracijskih taboriščih.
Medtem je vodja desničarskega Hrvaškega kulturnega gibanja Tomislav Dragun danes poslal prijavo notranjemu ministru Tomislavu Karamarku, v kateri trdi, da Zuroff pripravlja njegov umor. Pri tem se sklicuje na enega izmed komentarjev na besedilo na Indexu.hr, v katerem udeleženec razprave sprašuje, ali mu lahko nekdo proda orožje, da bi Dragunu preprečil postavitev spomenika. Dragun je v prijavi še zapisal, da "ima Zuroff sodelavca v Hrvaški narodni banki, ki je zadolžil Hrvaško za 100 milijard evrov". Ko je napovedal, da bo postavil spomenik Paveliću, je Dragun pojasnil, da je v zvezi s tem našel "luknjo v zakonu". Dejal je, da se bo skliceval na določila Evropskega sodišča za človekove pravice. Sicer pa mora dovoljenja za postavitev omenjenega spomenika izdati zagrebška mestna uprava.
Dragun je napovedal, da bodo spomenik odkrili 26. decembra ali dva dni pred 50. obletnico smrti zloglasnega hrvaškega kvizlinga, ki se je po drugi svetovni vojni skril v Argentini. Umrl je 28. decembra 1959 v Madridu za posledicami atentata, ki naj bi ga izvedle takratne jugoslovanske obveščevalne službe. Pripadniki Hupa so med drugim napovedali tudi, da bodo obiskali srbske četnike na Ravni gori v Srbiji, da bi povzeli njihove izkušnje glede rehabilitacije četniškega vodje Draža Mihailovića v Srbiji. Prav tako v Hupu pripravljajo predsedniško kandidaturo haaškega obtoženca Anteja Gotovine za prihodnje predsedniške volitve.
Na Hrvaškem so sicer v preteklosti že postavili več obeležij v spomin na vodilne ljudi v NDH. Najbolj znan je primer iz Slunja pri Karlovcu, kjer je bil spomenik poveljniku ustaške enote Črne legije Juretu Francetiću. Spomenik so ob protestih desničarjev umaknili po odločitvi vlade pokojnega premiera Ivice Račana leta 2004, ker je omenjeni spomenik "škodoval hrvaškem ugledu in interesom". (STA, mh)