Slovenija kaznovana zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja
Evropska komisija bo danes v Bruslju sprožila postopek zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja proti devetim državam članicam EU, med katerimi je tudi Slovenija. Primanjkljaj teh držav v letošnjem letu presega mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ki jo dopušča pakt o stabilnosti in rasti.
Slovenija, Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Italija, Nizozemska, Slovaška in Portugalska se bodo tako danes pridružile enajstim državam članicam unije, proti katerim je Evropska komisija že sprožila ta postopek. Devet od teh držav - Poljska, Romunija, Litva, Latvija, Malta, Francija, Irska, Grčija in Španija - je mejo prekoračilo že lani, zato je Evropska komisija postopek najprej sprožila proti njim; Velika Britanija in Madžarska pa sta bili edini v postopku že pred krizo.
Slovenija je po podatkih državnega statističnega urada s konca septembra v letošnjem drugem četrtletju močno povečala javnofinančni primanjkljaj. Dosegel je 7,1 odstotka BDP, potem ko je v enakem lanskem obdobju znašal 1,1 odstotka BDP. To je po navedbah urada "za dolgo obdobje nazaj največji primanjkljaj".
V Evropski komisiji so že večkrat pojasnili, da bodo postopki, sproženi po izbruhu krize, izjemoma prožnejši, kot bi bili sicer, saj so javnofinančni primanjkljaji v veliki meri posledica ukrepov, ki jih države članice sprejemajo v boju proti najhujši finančni in gospodarski krizi po drugi svetovni vojni. Današnji sprožitvi postopka zaradi primanjkljaja bo predvidoma novembra sledil predlog Evropske komisije s priporočili posameznim državam, kako naj izboljšajo stanje. Ta predlog komisije bodo nato po načrtih potrdili finančni ministri EU na decembrskem zasedanju.
Postopku zaradi prekomernega primanjkljaja, ki ga v primeru prekoračitve praga treh odstotkov BDP predvideva pakt o stabilnosti in rasti, se je tako doslej izognilo le sedem držav članic EU: Švedska, Luksemburg, Finska, Danska, Bolgarija, Ciper in Estonija.
Bistvena določila pakta o stabilnosti in rasti, sprejetega leta 1997 in leta 2005 prenovljenega v smislu večje prožnosti, so poleg omenjenega še zagotoviti srednjeročno uravnotežen proračun oziroma proračun s presežkom ter določilo, da javni dolg države z evrom ne sme presegati 60 odstotkov BDP. Ključno določilo pakta je tudi vzpostavitev mehanizma za preverjanje izpolnjevanja meril, ki komisiji omogoča, da proti državi, ki krši pravila, uvede postopek. Ta se lahko konča z letno globo v višini največ pol odstotka BDP te države. (STA, mh)