Tiha diplomacija ni upravičila pričakovanj
"Tiha diplomacija je spočela le glasno medijsko tresenje gore, sončenje v žarometih, modno revijo in objemanje. Morda je pripomogla k prijaznejšemu dialogu, to je pa tudi vse in hkrati premalo," je v pogovoru za Demokracijo dejal Marko Pavliha, ki meni, da bi bilo potrebno vso energijo usmeriti v pravičen dogovor o ad hoc arbitraži, ki bi moral nujno vključevati zunanje načelo pravičnosti, ex aequo et bono, na podlagi katerega bi arbitraža bolj verjetno upoštevala vse okoliščine, ki so pomembne za določitev stika z odprtim morjem in dokončne razmejitve kopna in morja.
Pavliha tudi meni, da bi vsaka od držav morala izbrati po dva arbitra, vsi štirje pa bi določili petega, ki bi bil predsednik arbitraže. Arbitražni sporazum bi morala ratificirati oba parlamenta, arbitraža pa bi morala odločiti pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Odločitev arbitraže bi morali namreč v praksi izvršiti tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, začenši z bilateralnim sporazumom in drugimi izvedbenimi akti.
Arbitraža po njegovem mnenju ne bi smela odločati o tem, kar je dano, to pa so npr. celovitost Piranskega zaliva, stik z odprtim morjem in zaselki na južnem bregu Dragonje.
"Slovenija se lahko sklicuje na številne pravne akte in zgodovinska dejstva, ki bi jih morala upoštevati arbitraža, a kaj, ko se še vlada požvižga nanje, recimo na nedavni zavezujoči sklep DZ o nepriznavanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije. Tedaj je DZ jasno povedal, katera so minimalna izhodišča za pogajanja, pa niso bila upoštevana. Mislim, da je bil tu narejen odločilni spodrsljaj predsednika vlade in zunanjega ministra," je dejal Pavliha, ki tudi odločno podpira referendum o Hrvaški, ki ga vidi kot "zadnji vzvod, da vsaj delno popravimo zamujeno".
Pavliha tudi meni, da bi Slovenija lahko dosegla ustavitev gradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu, saj naj bi imela v prid tako naravoslovne kot pravne argumente. Postopek bi bilo potrebno po njegovi oceni začeti pred Evropsko komisijo, in če ta v treh mesecih ne reagira oziroma bi se izrekla Sloveniji v škodo, bi lahko Slovenija vložila tožbo pred evropskim sodiščem in zahtevala začasno odredbo.
"Po podatkih, ki jih imam s strani morskih biologov in drugih strokovnjakov, ter z upoštevanjem pravnega načela evropskih direktiv in mednarodnih konvencij, naj vsakdo uporablja svoje tako, da drugemu ne škoduje, lahko rečem, da nam bo uspelo," je še dejal Pavliha. (STA, lpč)