Raketni ščit “light”

Kot so za rusko agencijo RIA potrdili viri v ruskem zunanjem ministrstvu v Moskvi, naj bi ZDA in Rusija 12. oktobra pričele nove pogovore o novem ameriškem raketnem ščitu v Evropi. Rusko delegacijo naj bi vodil namestnik ruskega ministra za zunanje zadeve Sergej Rjabkov, medtem ko bo ameriško delegacijo vodila podsekretaraka v oddelku za nadzor oborožitve in mednarodno varnost Ellen Tauscher. Rusija pričakuje podrobnosti o novem ameriškem načrtu, ki naj bi nadomestil načrt ameriške administracije.

Ameriški predsednik je septembra napovedal, da ZDA odstopajo od napovedanega sistema protibalističnega ščita, ki naj bi bil po načrtih Busheve administracije postavljen v Češki in Poljski do leta 2018. Po poročanju Washington posta pa naj bi ta sistem nadomestil drugi, fleksibilnejši in cenejši sistem, ki bi deloval v okviru zveze NATO. Ta sistem naj bi povezal večino radarjev članic NATO z opazovalnimi radarji na Aljaski in v Kaliforniji. Poleg raket na ladjah naj bi vključeval tudi instalacijo raket SM-3 na tleh. To pa hkrati pomeni, da protiraketni ščit pravzaprav ne bo v popolnosti odpravljen, pač pa bo samo bistveno spremenjen, oziroma postal raketni ščit “light” oziroma nekoliko “lažji”. To pomeni, da bodo rakete znova nameščene v Češki in to celo že do leta 2011 in ne do leta 2018, kot je predvideval Bushev načrt. Vendar pa naj bi bila baza na Češkem veliko manjša, saj naj bi bilo po podatkih generalpolkovnika Patricka O’Reillya, direktorja Pentagonove protiraketne obrambe, v njej bilo samo okoli 100 ameriških vojakov, medtem ko je Bushev načrt predvideval namestitev 400 vojakov. Tudi cena raket naj bi bila veliko manjša. Bushev načrt je predvideval deset raketnih izstrelišč, od katerih naj bi vsako stalo 70 milijonov dolarjev, po sedanjem načrtu pa naj bi instalirali trideset raket, vendar naj bi vsaka stala samo deset milijonov dolarjev. Sledilo naj bi jim še okoli 40 ali 50 bolj izpopolnjenih raket do leta 2015. Sistem naj bi bil kljub temu učinkovit in to prav zaradi sodelovanja večjega števila držav, saj bi bilo tako mogoče natančno spremljati izstrelitev balističnih izstrelkov od lansiranja naprej. Največja prednost te rešitve naj bi bila v tem, ker naj bi bil to sistem, ki se opira na zaveznike v Natu, za razliko od prejšnjega načrta, ki je predvideval samo dvostranske pogodbe med ZDA in posameznimi državami zveze NATO.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že ocenil, da novi načrt ZDA “ne pomeni nevarnosti” in je zato boljši od načrta Busheve administracije, saj “omogoča dialog”. Nekateri ruski analitiki kljub temu opozarjajo, da “lažji ščit” lahko pomeni tudi približevanje raket ruskim mejam in opozarjajo, da se je Rusija morda “prezgodaj veselila” napovedi o ukinitvi protiraketnega ščita ZDA v Evropi.

Vendar pa nekatere nove možnosti ponuja tudi izjava novega generalnega sekretarja zveze NATO Andersa Fogha Rasmussena, ki se je že samo dan potem, ko so se ZDA odpovedale Bushevemu načrtu, zavzel za to, da ZDA, EU in Rusija skupaj združijo svoje napore in v “primernem trenutku” povežejo svoje obrambne sisteme, da bi tako Rusija in NATO skupaj sedlovala v “skupno korist”. Nekaj podobnega je že pred nekaj leti predlagal tedanji ruski predsednik Vladimir Putin. Ruski predstavnik pri zvezi NATO Dmitrij Rogozin, sicer znan po pikrih kritikah zahodnega vojaškega zavezništva je to ponudbo že ocenil kot “pozitivno” in sodelovanje zveze NATO z Rusijo orisal ne samo kot “stvar izbire”, pač pa kot nekaj “nujnega.”