Prvič vprašanja predsedniku Evropske komisije

Evropski poslanci bodo na oktobrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ki se začenja danes popoldne, največ pozornosti posvetili pripravam na vrh EU 28. in 29. oktobra ter pripravam na konferenco ZN o podnebnih spremembah v Koebenhavnu. Na tokratnem zasedanju bodo tudi sporočili ime letošnjega dobitnika nagrade Saharov.

Ob začetku zasedanja bodo evropski poslanci drevi med drugim razpravljali o zamudi pri uvajanju schengenskega informacijskega sistema SIS II. Uvedba naslednika schengenskega informacijskega sistema (SIS), ki je nujno potreben zaradi širitve unije, zamuja zaradi tehničnih težav in je predvidena šele leta 2011, posledično pa zamuja tudi uvedba vizumskega informacijskega sistema (VIS). Poslanci bodo v današnji razpravi predvidoma zahtevali dodatna pojasnila Evropske komisije glede zamude, v torek pa bodo glasovali o resoluciji o tej problematiki. Ob robu plenarnega zasedanja bo parlamentarni odbor za temeljne svoboščine, notranje zadeve in pravosodje (LIBE) drevi na izrednem zasedanju glasoval o poročilu o vizumski liberalizaciji za države Zahodnega Balkana, ki ga je pripravila evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD). Kot je na novinarski konferenci pred plenarnim zasedanjem v petek povedala Fajonova, si prizadeva, da bi na t.i. schengensko belo listo poleg Srbije, Črne gore in Makedonije pogojno uvrstili tudi Albanijo in BiH, ki za zdaj še ne izpolnjujeta pogojev za ukinitev vizumov. S tem bi se po mnenju poslanke izognili revidiranju zakonodaje, ko bosta državi izpolnili pogoje, in pospešili postopek ukinitve vizumov, ki je za Albanijo in BiH zelo pomemben.

V torek bo Evropski parlament razpravljal o proračunu EU za prihodnje leto. Pri glasovanju o proračunu bodo evropski poslanci verjetno zahtevali dodaten denar za načrt za oživitev gospodarstva in 300 milijonov evrov za sklad pomoči mlekarski industriji. Glavni namen parlamenta je zvišati proračunske postavke na raven iz prvotnega predloga Evropske komisije, ki jo je Svet EU znižal.

Evropski parlament bo v torek popoldne prvič uporabil svojo novo pristojnost, čas za vprašanja predsedniku Evropske komisije. Gre za eno od sprememb poslovnika glede vodenja in poteka sej, ki jih je sprejel Evropski parlament v prejšnji sestavi in bo odslej redna točka na zasedanjih v Strasbourgu.

Obe glavni in po pričakovanjih najživahnejši razpravi tokratnega zasedanja - o pripravah na Evropski svet in o decembrski konferenci ZN o podnebnih spremembah v Koebenhavnu - bosta na dnevnem redu v sredo. V ospredju razprave o prihajajočem vrhu voditeljev držav članic EU, ki bo 29. in 30. oktobra v Bruslju, bosta najverjetneje uveljavitev Lizbonske pogodbe po končanih ratifikacijah in imenovanja na nove visoke položaje, ki jih predvideva reformna pogodba EU. Poslanci bodo govorili tudi o prizadevanjih proti podnebnim spremembam v okviru konference v Koebenhavnu, o katerih bodo sicer resolucijo oz. končno stališče parlamenta sprejemali na novembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

Parlament bo v sredo glasoval tudi o resoluciji o svobodi obveščanja v Italiji, o kateri so poslanci razpravljali na oktobrskem mini plenarnem zasedanju v Bruslju. Evropska ljudska stranka (EPP) po besedah Romane Jordan Cizelj (EPP/SDS) sicer vidi nevarnost, da bi se z izpostavljanjem določenih držav v njih krepil evroskepticizem. Poslanka je proti problematiziranju ene same članice, se pa strinja, da je problem pluralizacije medijev treba obravnavati. Ivo Vajgl (ALDE/Zares), čigar skupina je razpravo predlagala, je poudaril, da so se tako odločili, ker je svoboda medijev v Italiji "eklatanten problem", ker ima predsednik vlade v rokah skoraj vse medije. Zagotovil je še, da ni bil namen liberalcev na sramotilni steber dati eno samo državo. Po mnenju Zorana Thalerja (S&D/SD) je tema pomembna, ker gre za medijski pluralizem v vsej EU in je s sprejetjem ukrepov glede pluralizma treba preprečiti preveliko koncentracijo medijev v enih samih rokah.

Zadnji dan zasedanja, v četrtek, bo predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek sporočil ime letošnjega dobitnika nagrade Saharov, ki jo bodo sicer podelili na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Odbor za zunanje zadeve in odbor za razvoj sta 6. oktobra predlagala tri nominirance, in sicer palestinskega ginekologa Izeldina Abuelajša, švedsko novinarko eritrejskega rodu, politično zapornico Dawit Isaak ter Ljudmilo Aleksejevo, Olega Orlova in Sergeja Kovaljeva v imenu organizacije Memorial in vseh drugih aktivistov za človekove pravice v Rusiji. Po mnenju Thalerja ima med nominiranimi največ možnosti za nagrado organizacija Memorial.

Poslanci bodo v četrtek sprejemali tudi poročilo o načrtovani evropski diplomatski službi, v katerem se zavzemajo, da bi bila služba del strukture Evropske komisije in financirana iz proračuna unije, kar pomeni, da bi parlament lahko zagotavljal demokratični nadzor njenega delovanja. (STA, mh)