Protikrizni ukrepi so rodili rezultate

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je to izjavil na strokovnem posvetu o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije v Portorožu, ki se ga je udeležil s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Dušanom Semoličem.

Slovensko gospodarstvo je po Lahovnikovih besedah tako močno vpeto v evropsko, da splošnega gospodarskega toka z nobenim ukrepom ni mogoče obrniti. Lahko pa vlada gospodarstvu pomaga, da se lažje prilagodi in bolje izkoristi trenutek, ko se bo krivulja gospodarske rasti začela obračati navzgor, je poudaril. Kot je še dejal, noben protikrizni ukrep ne more pomagati podjetju, ki se je v preteklosti zadolžilo z lastniško konsolidacijo, zaostalo v razvoju in ga je upad naročil ob gospodarski krizi še toliko bolj prizadel.

Protikrizni in strukturni ukrepi so bili po Lahovnikovih besedah usmerjeni predvsem v ohranjanje izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Med ukrepi za izboljšanje pogojev poslovanja, konkurenčnosti in razvoja podjetništva je Lahovnik izpostavil pomoč malim in srednjim podjetjem z jamstvi za bančne kredite in delno subvencijo obrestne mere, javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme, ustanovitev sklada tveganega kapitala, pomoč podjetjem pri zaposlovanju strokovnjakov in sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin.

Interventni ukrepi so bili po Lahovnikovih besedah usmerjeni v pospešitev črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, energetsko sanacijo objektov v javni lasti, izgradnjo širokopasovnih povezav in v strateške projekte s področij čiste in tehnološko napredne industrije.

Med "gasilskimi" ukrepi, s katerimi so želeli preprečiti odpuščanja, je Lahovnik omenil subvencioniranje delovnega časa in uvedbo sklada dela. Kot je ob tem poudaril, so bili ukrepi uspešni, vendar pa so na dolgi rok vprašljivi, saj bi lahko negativno vplivali na konkurenčnost podjetij.

Določanje prednostnih gospodarskih panog je po Lahovnikovih besedah napačno, ker povzroča demotivacijo neizbranih, po drugi strani pa okostenelost izbranih podjetij. Pač pa bo Lahovnik predlagal preoblikovanje urada za varstvo konkurence v agencijo z bistveno večjo pristojnostjo, v okviru katere naj bi poslej deloval tudi urad za varstvo potrošnikov.

Večja davčna razbremenitev zaradi javnofinančnega primanjkljaja, ki bo v letu 2010 presegel pet odstotkov, po mnenju Lahovnika trenutno ni mogoča. Javnofinančni primanjkljaj postaja po njegovih besedah vse bolj strukturne narave, zato se bo vlada nanj odzvala z dodatnimi ukrepi ekonomske politike in racionaliziranjem javnofinančnih izdatkov.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pa je poudaril, da je v Sloveniji "preveč podjetij, ki so v krizi zaradi slabih poslovnih modelov in slabih odločitev lastnikov, ki na ključna mesta postavljajo nesposobne nadzorne svete in uprave".

Semolič je izpostavil, da je Slovenija pomemben razvojni dosežek dosegla predvsem na račun marljivosti in intenzivnosti dela. Sedanji plačni sistem je po Semoličevem mnenju preživet, plače pa so v mnogih primerih prenizke glede na garanje ljudi.

Sindikati predlagajo dvig minimalne plače na 600 evrov, obenem pa bi bilo potrebno zagotoviti spremembe v davčni zakonodaji in prerazporeditev ustvarjenega dobička v podjetjih. Izrazito velika nesorazmerja v višini plač med zaposlenimi v podjetjih bi bilo potrebno omejiti tudi v zasebnem sektorju, kar se v nekaterih podjetjih že dogaja, je poudaril Semolič.

Kot je še dejal, bi bilo lastnike in menedžerje potrebno prisiliti, da bi z drugačnimi razvojnimi odločitvami povečali dodano vrednost izdelkov, kar bi omogočilo dvig plač. Pri določanju višine plač bi bilo potrebno bolj upoštevati produktivnost v zasebnem sektorju.

Sindikati tudi nasprotujejo vladnemu predlogu za podaljšanje delovne dobe, kar bo škodovalo predvsem industrijskim delavcem, ki se zgodaj zaposlujejo, je še dejal Semolič. S podaljšanjem delovne dobe bi se po njegovem povečalo število bolniških, invalidskih upokojevanj in brezposelnih.

Kot je še dejal Semolič, bi bilo v podjetjih potrebno ustvariti prijazne delovne pogoje, ki bi starejše delavce spodbudili k temu, da delajo dlje. Država bi morala spodbujati zaposlovanje mladih za nedoločen čas, jim omogočiti varna delovna mesta in lažji dostop do prvega stanovanja, je še dejal Semolič, ki je obenem pohvalil odločitev za uvedbo sklada dela.

V okviru strokovnega posveta, ki ga v Portorožu organizira Sekcija za poslovno analizo pri Zvezi ekonomistov Slovenije, bodo strokovnjaki med drugim spregovorili o vlogi analize in socialnih partnerjev v kriznih razmerah in primerih dobrih praks v slovenskih podjetjih. (STA, lpč)