Arbitražni sporazum naj postane javen

Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade še povedal, da naj bi se s hrvaško premierko Kosorjevo sešla na delovnem kosilu ob robu slovensko-hrvaškega poslovnega foruma v Zagrebu.

Pojasnil je še, da bo objavo dokumenta predlagal, ker je opazil, da se mnogi, tudi zelo pomembni ljudje sklicujejo na dokument, ki ga ne poznajo. "Upam in želim si, da bi bil osnutek arbitražnega sporazuma čimprej javen, ker bomo tako lažje branili njegovo vsebino," je dejal premier. Pojasnil je še, da so tovrstni sporazumi običajno interne narave, dokler pogajanja potekajo, ker je tako pogajalcem lažje sklepati kompromise.

Pahor je še dejal, da se namerava v Zagrebu srečati tudi s predsednikom največje hrvaške opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zoranom Milanovićem, ki ga bo skušal prepričati, da ne njemu in ne drugim nasprotnikom arbitražnega sporazuma nasprotovanje ne koristi, temveč lahko le znova preloži spor, ki traja že 18 let, in znova zaostri odnose med državama.

Premier je ob tem spomnil, da je za ratifikacijo arbitražnega sporazuma v hrvaškem saboru potrebna dvotretjinska večina. "To, kar potrebuje Slovenija, torej ni le podpis predsednice vlade, temveč zagotovilo hrvaške strani, da ima potrebno dvotretjinsko večino za njegovo ratifikacijo. Jaz si ne želim, da bi dosegli en korak, ki na koncu ne pomeni nič, torej podpis sporazuma, če ne bo naslednjega koraka, ratifikacije, ki pa omogoča, da sporazum stopi v veljavo, če bi tudi na naši strani prišlo do podpisa in ratifikacije bodisi v državnem zboru bodisi na referendumu. Tu je treba biti preudaren. Odločamo o zelo pomembnem vprašanju in menim, da vlečemo prave korake ob pravem času, " je poudaril premier.

Pahor je še ponovil, da je osnutek arbitražnega sporazuma po njegovem ugoden. Menil je, da bi ratifikacija tega sporazuma pomenila rešitev enega od izjemno perečih problemov v tem delu Evrope, to je, enega od štirih odprtih vprašanj Hrvaške s sosedami glede meje. S tem bi po mnenju premiera med drugim preprečili, da bi se nadaljevala praksa zadnjih 18 let - retorika, ki se sem in tja dvigne do sovražnega govora. Omogočili bi tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Hrvaško in vsemi državami Zahodnega Balkana. Po mnenju Pahorja bi to omogočilo tudi rešitev ostalih odprtih vprašanj, od varčevalcev do Nuklearne elektrarne Krško (Nek).

Dejal je še, da iz zadnjih javnomnenjskih raziskav lahko razbere, da je zaradi arbitražnega sporazuma izgubil del zaupanja javnosti. Ponovil je, da je pripravljen zastaviti svojo besedo za dosego sporazuma s Hrvaško. "Če to pomeni konec moje politične kariere, hkrati pa dosego sporazuma, ki bo verjetno vrsto let kritiziran, čez čas pa se bo izkazalo, da je končno ob pravem času pomenil rešitev, sem zadovoljen," je poudaril. Spomnil je, da je bilo podobno tudi z Osimskimi sporazumi.

Glavni namen njegovega obiska v Zagrebu pa je, kot je dejal, udeležba na poslovnem forumu. Menil je, da je čas, da se po dogovoru s Kosorjevo poglobijo tudi gospodarski stiki med državama. Kot je dejal, je gospodarska konferenca pomembna za interese obeh držav. (STA, lpč)