Kriza podaljšuje življenje

Kriza lahko prinese s seboj tudi kaj – pozitivnega. Ena od študij krize iz časov “velike depresije” ki so jo naredili na Univerzi Michigan v ZDA, je na primer pokazala, da se je v tem obdobju v ZDA povprečna življenska doba dvignila za 6,2 leti – od 57,1 leta na pred začetkom krize leta 1929 do 63,3 leta 1933. Po analizi številnih podatkov je raziskovalna skupina prišla do sklepa, da se v času krize “zdravje ljudi ni poslabšalo, pač pa se je v splošnem popravilo v času velike depresije med letoma 1930 – 1933, s padcem smrtnosti v skoraj vseh starostnih skupinah in podaljševanjem življenja za moške, ženske, belopolte in temnopolte”. Še več, študija je dokazala,da se je smrtnost povečala v letih močne ekonomske ekspanzije, torej v letih 1923, 1929 ter 1936 in 1937.

Avtorji študije so poudarili, da študija izpodbija običajno prepričanje, da so obdobja visoke brezposlenosti tudi škodljiva za zdravje. Raziskovalci so primerjali tudi pričakovano življensko dobo in smrtnost ter jo primerjali z obdobji ekonomskega napredka v drugih obdobjih od leta 1920 do leta 1940. Podatki so jasno pokazali, da se je zdravje prebivalstva izboljšalo v času krize med leti 1930-1933 ter ob recesijah v letih 1921 in 1938, medtem ko se je smrtnost povečala, pričakovana življenska doba pa se je skrajšala v letih ekonomskega napredka. Še posebej natančno so raziskovalci ocenili osem najpogostejših razlogov za smrt – bolezni srca in ožilja, bolezni ledvic, rak, gripo in plučnico, tuberkolozo, poškodbe z motornimi vozili in samomore. Med krizami je naraslo samo število samomorov, vendar so samomori predstavljali samo 2 odstotka vseh smrti. V vseh ostalih kategorijah je bilo smrti precej manj, tako da se je med letoma 1920 in 1940 pričakovana življenska doba povečala za 8,8 let.

Po oceni avtorjev so takšne posledice rezultat dejstva, da imajo v času ekonomskega napredka podjetja veliko naročil in od svojih zaposlenih zahtevajo, da delajo prekomerno in v hitrem ritmu. To lahko sproža strese, zaradi katerih lahko ljudje prekomerno pijejo alkohol in kadijo. Istočasno prav zaradi takšnega dela prihaja do večjega števila poškodb mladih, neizkušenih delavcev. Delavci tudi spijo precej manj časa in nezdravo živijo. V nasprotju s tem pa v časih recesije delavci delajo bolj počasi, spijo dlje in preživljao več časa s svojimi družinami in prijatelji. Ker imajo manj denarja, porabijo manj tudi za alkohol in cigarete. Te ugotovitve pa ne veljajo samo za ZDA, saj so podobne študije dokazale isto dejstvo tudi v primerih Japonske, Španije in Švedske.

Kriza ima torej vsaj eno dobro plat. Če ne sodite v skupino samomorilcev, imate veliko možnosti, da krizne čase preživite z manj stresa, bolj nasmejeani, v prijetnejši družbi in da ob tem celo še za nekaj let – ki bodo verjetno celo presegle dolžino let sedanje ekonomske krize - podaljšate svoje življenje.