EU upa na dogovor o podnebju

Priprave na vrh EU ta konec tedna so se v Luksemburgu končale brez prebojnih novic. Največ pozornosti je vzbudila očitna kampanja Velike Britanije za Tonyja Blaira kot bodočega predsednika EU, medtem ko so druge članice o svojih kandidatih vsaj javno molčale. Sicer pa EU močno upa na dogovor o financiranju boja proti podnebnim spremembam.

Ministri EU so včeraj v Luksemburgu v okviru splošnega dela Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, ki sta se ga udeležila tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar ter minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, še zadnjič pred srečanjem šefov vlad in držav članic unije v četrtek in petek v Bruslju pregledali osnutek sklepov vrha. V ospredju vrha bo reševanje zapletov z ratifikacijo Lizbonske pogodbe na Češkem ter s pogodbo povezane institucionalne spremembe, predvsem nova evropska zunanja služba ter nova visoka položaja - predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko; ter finančna pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam.

Konec tedna se na vrhu EU obeta sploh prva razprava o kandidatih za položaja predsednika in zunanjega ministra EU, vendar pa imenovanj ni pričakovati zaradi nejasnosti glede ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem. Švedsko predsedstvo EU namreč s sprožitvijo uradnih posvetovanj z državami članicami o kandidatih za oba položaja čaka na jasno sliko na Češkem. Več naj bi bilo po njenih besedah jasno v danes, ko bo češko ustavno sodišče prvič obravnavalo zahtevo skupine čeških senatorjev o presoji skladnosti dela Lizbonske pogodbe s češko ustavo, ter nato tekom tega tedna. Ker še čakajo na odločitev češkega ustavnega sodišča, švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Malmström danes ni želela govoriti o pogovorih o rešitvi zahteve češkega predsednika Vaclava Klausa glede izvzetja Češke iz Listine temeljnih pravic. Povedala je le, da nihče ne želi odpirati Lizbonske pogodbe in da listina ne more veljati za nazaj.

A čeprav formalna posvetovanja o tem, kdo bo zasedel nova visoka položaja v EU, še niso sprožena in države članice tako še niso uradno imenovale svojih kandidatov, pa so danes ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu številni ministri podali svoja razmišljanja o tem, kakšna naj bi bila novi predsednik in zunanji minister EU. "Naše prioritete so, naj bosta oba močna kandidata in zaprisežena Evropejca," je slovensko stališče pojasnil zunanji minister Žbogar in dodal, da Slovenija ne bo predlagala svojih kandidatov. Najglasnejši in najočitnejši je bil sicer britanski zunanji minister David Miliband, ki se sicer omenja kot zelo močan kandidat za zunanjega ministra. Govorice, ki se nanašajo nanj osebno, je danes zanikal, a hkrati je odločno, jasno in javno podprl nekdanjega predsednika britanske vlade Tonyja Blaira za predsednika Evropskega sveta.

Litovski zunanji minister Vygaudas Ušackas je poudaril, da je EU "superzvezda" in zato na vodilnih položajih potrebuje "superzvezde". O Blairu za predsednika EU pa je menil, da je "dober kandidat". Vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner je dejal, da njegova "skromna malenkost podpira Tonyja Blaira". Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je menil, da je Blair s stališča Italije cenjen in karizmatičen voditelj, da pa je vendarle treba najti širok konsenz o njem v EU. Nekateri Frattinijeve besede tolmačijo kot distanciranje od močne podpore, ki jo je Blairu doslej izkazoval italijanski premier Silvio Berlusconi.
Svoje mnenje o tem, kdo bi moral zasesti visoka položaja, je sicer danes izrazila tudi evropska komisarka za institucionalne zadeve in komunikacijsko strategijo Margot Wallström. "Mislim, da bi to morala biti ženska," je poudarila.

Glede nove evropske zunanje službe, o kateri je bilo prav tako govora danes na pripravah na vrh, sta ministra Žbogar in Gaspari pojasnila, da Slovenija podpira čimprejšnjo vzpostavitev nove službe ter zahteva, naj bodo predstavniki vseh držav članic v tej službi enakomerno in ustrezno zastopani. Slovenija se zavzema, da se ta služba vzpostavi takoj po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in naj bo od samega začetka sestavljena iz treh enakih delov - Evropske komisije, Sveta EU in držav članic. "Države članice moramo sodelovati od samega začetka pri oblikovanju te mreže z diplomati iz prestolnic," je poudaril Žbogar. Minister Žbogar se je tudi strinjal z litovskim kolegom Ušackasom, ki je danes v Luksemburgu opozoril na to, da bi morale biti v zunanji službi enakovredno zastopane nove in stare članice.

Glede reševanja drugega perečega vprašanja, financiranja boja proti podnebnim spremembam, danes, kot je bilo tudi pričakovati, ni novic, je pa Malmströmova menila, da je dosežen premik, saj se vse članice unije zavedajo, da je to treba rešiti čim prej. Ministrica računa, da se bo to zgodilo na vrhu EU konec tedna v Bruslju. Minister Žbogar je glede tega danes opozoril, da so podnebne spremembe zelo pomembna tema vrha in da "neusklajenost EU pred Koebenhavnom gotovo ni koristna". "Samo še 40 dni je do Koebenhavna, kjer je treba doseči dogovor," je poudaril. Minister Gaspari pa je pojasnil, da Slovenija želi uglasitev temeljnih načel o notranji delitvi bremena, ko se bo EU kot celota pogajala na mednarodni ravni o prevzemanju celotnega bremena. Obenem se Slovenija zavzema za to, da se mandat EU, kot je bil potrjen na zasedanju okoljskih ministrov minuli teden, tudi v nadaljevanju spoštuje in zastopa v Koebenhavnu.

Razdelitev bremen pri pomoči financiranja boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju velja sploh za najtežjo temo na vrhu ob opozorilih, da lahko neuspeh ogrozi mednarodni dogovor na decembrski konferenci v Koebenhavnu. Razvite države naj bi po izračunih Evropske komisije prispevale od 22 do 50 milijard evrov do leta 2020, EU pa od dve do 15 milijard evrov, če bo globalni odziv primerljiv. Slovenija, ki naj bi po neuradnih začasnih izračunih prispevala od 0,3 do 0,4 odstotka deleža EU, zavzema stališče, da je treba prispevke razdeliti na podlagi sposobnosti plačevanja. (STA, mh)