Kultura / PEN po novem bolj regionalen

Slovenski center PEN se je med 19. in 25. oktobrom mudil na 75. svetovnem kongresu PEN v Linzu, na katerem so izvolili tudi novega predsednika, kanadskega esejista in romanopisca Johna Ralstona Saula. Podpredsednik slovenskega PEN Tone Peršak je na novinarski konferenci povedal, da bo mednarodni PEN v prihodnje usmerjen bolj regionalno.

Vsakoletni kongres je potekal v eni od letošnjih evropskih kulturnih prestolnic, avstrijskem Linzu. Ena od bistvenih točk srečanja je bila izvolitev novega predsednika, ki bi po šestih letih, torej dveh mandatih, nasledil češkega pisatelja, diplomata in nekdanjega disidenta Jiržija Grušo. Izvolitev predsednika te mednarodne organizacije je bila močno povezana tudi z novimi usmeritvami PEN-a. Vse bolj postaja namreč jasno, tako Peršak, da se nekateri centri zaradi težkih finančnih in političnih okoliščin ne uspejo udeležiti mednarodnih PEN dogodkov. Organizacija bo zato v prihodnje usmerjena bolj regionalno ter bo tako omogočala boljše povezovanje med posameznimi PEN centri. Teh je vse več, je poudaril Peršak. Pred desetimi leti jih je bilo 70, v zadnjem času pa je število naraslo na 150.

Zmožnost zelo dobrega povezovanja in občutek za ogrožene pisatelje ali narode so na kongresu pripisali Johnu Ralstonu Saulu, ki v Mednarodnem PEN-u sodeluje že od leta 1987. Volivci računajo tudi na Saulov velik vpliv zunaj PEN-a, saj je poročen z nekdanjo kanadsko guvernerko Adrienne Clarkson.

V strategiji PEN-a za prihodnja tri leta je tudi zapisano, da bo organizacija v prihodnje več pozornosti posvečala vlogi in promociji literature v svetu, kar je nenazadnje ena od njenih bistvenih vlog. Druga je človekoljubna, ki sicer ne bo potisnjena v stran, toda vsekakor se ne sme pozabiti na literaturo, so se strinjali člani PEN centrov.

Predsednik odbora Pisatelji za mir, ki deluje v sklopu mednarodnega PEN, Edvard Kovač je v Linzu predstavil poziv k priznanju jezikovnih pravic slovenske manjšine na Koroškem v Avstriji. Poziv sta podpisala tako slovenski kot avstrijski PEN center, zato služi za zgleden primer sodelovanja v sklopu PEN in je bil z velikim odobravanjem tudi podprt. Tako dobro sodelovanje pa ne poteka med slovaškim in madžarskim PEN centrom, ki nikakor ne najdeta skupnega jezika glede manjšinskih pravic, je dodal PEN-ovec Miha Pintarič. (STA, mh)