V Bruslju o podnebnem sporazumu in Češki
Zaveze za zmanjšanje izpustov v državah v razvoju so ključne za dober dogovor o tem na globalni ravni na konferenci decembra v Koebenhavnu. Vendar države v razvoju niso niti odgovorne za ta problem niti ga niso sposobne rešiti same, zato potrebujejo pomoč razvitih držav, ki pa so dober mesec pred Koebenhavnom v slepi ulici pri iskanju odgovora na vprašanje, kako si bodo razdelile to breme.
Če želi EU v boju proti podnebnim spremembam ohraniti vodilno vlogo, bi se po mnenju mnogih morala čim prej izreči tudi o tem, koliko bo prispevala v ta namen in kako si bo razdelila to breme. Vendar pa več članic unije meni, da ni dobro prehitevati s številkami, dokler o tem ni govora na globalni ravni. Tudi v predsedstvu EU menijo, da ni potrebe po številkah, dokler ni globalne razprave o tem.
Tako od tokratnega vrha naj ne bi bilo pričakovati konkretnih številk, temveč le načela notranje razdelitve podnebnega financiranja, ki naj bi temeljila na kombinaciji upoštevanja spodobnosti plačevanja in odgovornosti za zmanjšanje izpustov. Številke naj bi ostale izziv za decembrski vrh EU, ki bo potekal prav sredi mednarodne podnebne konference v Koebenhavnu.
Podnebno financiranje velja za osrednjo temo tokratnega vrha, saj zaradi nejasnosti glede ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem EU še ne more formalno razpravljati o imenih za nova visoka položaja v EU, predsednika in zunanjega ministra, ki bi bila sicer v ospredju. Prav tako iz tega razloga še ni mogoča sestava in začetek delovanja nove Evropske komisije; sedanji se mandat izteče konec meseca.
Problema z Lizbonsko pogodbo na Češkem sta dva, ki pa naj bi imela oba korenine v evroskepticizmu predsednika Vaclava Klausa. Prvič, ustavno sodišče še preučuje zahtevo skupine čeških senatorjev o presoji skladnosti dela pogodbe s češko ustavo; odločitev naj bi sprejelo prihodnji torek. Drugič, Klaus zahteva zaradi vprašanja Beneševih dekretov izvzetje Češke iz Listine o temeljnih pravicah.
Pri prvem vprašanju lahko EU le čaka na odločitev češkega sodišča, odgovor na drugega pa bo poskušala najti danes. Švedsko predsedstvo, ki išče rešitev v pogovorih s Češko, ne želi povedati, kakšna naj bi ta bila. Ugiba se, da naj bi bila podobna kot v primeru Irske. Gre za zelo občutljivo vprašanje, saj lahko odpre Pandorino skrinjico frustracij glede Lizbonske pogodbe v drugih članicah unije.
Vrh se začne danes popoldne in kot običajno se bo premier Borut Pahor, ki ga bo v Bruslju spremljal zunanji minister Samuel Žbogar, pred njim udeležil srečanja socialdemokratskih voditeljev z vodji druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu, socialdemokratske stranke (S&D). Še pred tem pa se bo dopoldne udeležil dveh sestankov Višegrajske skupine.
V Bruslju bo sicer danes tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki se bo udeležila srečanja vrha največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP). Pogovori Pahorja in Kosorjeve v Bruslju niso predvideni, a te možnosti po dosedanjih izkušnjah z dogajanjem ob vrhunskih srečanjih na ravni EU ne gre izključiti. Na vrhu EPP bo predvidoma tudi vodja opozicije Janez Janša. (STA,lpč)