Zelena luč za Lizbonsko pogodbo?
Voditelji EU, med njimi premier Borut Pahor, so prvi dan srečanja v Bruslju rešili problem zahtev češkega predsednika Vaclava Klausa glede Lizbonske pogodbe. "Danes je bila odpravljena še zadnja politična ovira za uveljavitev Lizbonske pogodbe," je po koncu četrkovih pogovorov poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Uveljavljanje nove pogodbe me spominja na maraton, ampak maraton z ovirami; odpravili smo še zadnjo oviro in zelo kmalu bomo uveljavili Lizbonsko pogodbo, če temu ne bo nasprotovalo češko ustavno sodišče," je dejal Barroso.
Predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt pa je zagotovil, da rešitev za Češko ne zahteva novega kroga ratifikacij Lizbonske pogodbe v državah članicah. Dosežen je dogovor na način, ki je sprejemljiv za vse države, tudi češke sosede. Države v češki soseščini, predvsem Slovaška, Madžarska in Avstrija, so imele največ težav s Klausovimi zahtevami. Češki predsednik želi zagotoviti, da Listina o temeljnih pravicah EU ne bi vplivala na vprašanje vračanja premoženja Sudetskim Nemcem, odvzetega po drugi svetovni vojni. Kot je pojasnil Reinfeldt, gre pri dogovoru o zadovoljitvi čeških zahtev za to, da se po uveljavitvi Lizbonske pogodbe odpre protokol 30 k Lizbonski pogodbi, s katerim sta si izjemo od listine v pogajanjih o pogodbi priborili Velika Britanija in Poljska, ter da se Češko doda v ta protokol. Za to pa je potrebna medvladna konferenca, ki predvideva odločanje s soglasjem. Prva priložnost za to bo ob uveljavljanju naslednje pristopne pogodbe, torej po vsej verjetnosti pogodbe o pristopu Hrvaške ali Islandije k EU.
Kot izhaja iz dogovora, ki bo vključen v sklepe vrha EU, bi morala Lizbonska pogodba začeti veljati do konca leta. Na tej podlagi in upoštevajoč stališče Češke, se je vrh EU dogovoril, da bo ob času sklepanja naslednje pristopne pogodbe in v skladu z ustavnimi zahtevami v državah članicah k Lizbonski pogodbi dodal poseben protokol. Ta protokol o uporabi Listine o temeljnih pravicah za Češko predvideva, da naj protokol številka 30 o uporabi Listine o temeljnih pravicah, ki velja za Poljsko in Veliko Britanijo, velja tudi za Češko; torej da naj bo protokol 30 spremenjen tako, da se bo nanašal na Češko enako kot na omenjenih državi ter dodan k Lizbonski pogodbi.
S četrtkovim dogovorom je bil odpravljena prva ovira za dokončanje ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem, vsaj z vidika tega, kar je lahko storila EU. Še vedno namreč ni nikakršnih trdnih zagotovil, da bo Klaus pogodbo na podlagi tega dogovora res podpisal in ne bo načenjal še kakšnih vprašanj.
Druga ovira, ki je še na poti uveljavitve Lizbonske pogodbe, pa je v postopku češkega ustavnega sodišča. To mora namreč odločiti o zahtevi skupine čeških senatorjev o presoji skladnosti dela Lizbonske pogodbe s češko ustavo. Odločitev sodišča bo predvidoma znana v torek.
Jasna slika glede ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem je nujna, da bo švedsko predsedstvo EU lahko začelo posvetovanja o imenih za nova ključna položaja v EU, ki ju uvaja Lizbonska pogodba - o novem predsedniku in zunanjem ministru EU. Prav tako je ta jasnost nujna za oblikovanje nove Evropske komisije. Tako vrh unije v četrtek po Reinfeldtovih besedah ni govoril o imenih za nova visoka položaja, čeprav je o tem veliko govora "po hodnikih". Za to potrebujemo jasnost - tako glede ustavnega sodišča kot glede zagotovil, da bo Klaus res podpisal pogodbo, je pojasnil švedski premier.
Vrh EU je sicer v četrtek govoril tudi o prihodnjem delovanju Evropskega sveta, ki z Lizbonsko pogodbo postaja ena od institucij EU, predvsem v odnosu do rotirajočih sestav sveta. Na vprašanje, ali so ob tem govorili tudi o tem, kakšna naj bo vloga novega predsednika Evropskega sveta, je odgovoril, da o tem ni mogoče govoriti, ne da bi govorili tudi o imenih. "Te zelo zanimive razprave nas čakajo, a v prihodnosti," je dodal.
Glavni izziv vrha tako ostaja za danes - dogovor o financiranju boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju. Kot je v četrtek potrdil Reinfeldt, bo švedsko predsedstvo EU v petek predstavilo nov kompromisni predlog glede mandata EU za Koebenhavn. (STA, mh)