V saboru o arbitražnem sporazumu

V hrvaškem saboru se je z nastopom premierke Jadranke Kosor začela seja o predlogu arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Hrvaški poslanci pa naj bi glasovali tudi o predlogu vlade za soglasje k enostranski izjavi o neprejudiciranju, ki jo želi hrvaška vlada sprejeti pred ratifikacijo sporazuma o arbitraži. Nastopu premierke bosta sledila poslanska razprava in odločanje o arbitražnem sporazumu, ki bi določil oblikovanje arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško na podlagi dogovora premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.

Kosorjeva je uvodoma poudarila, da je za Hrvaško zelo pomembno, da bodo spor o meji urejali na podlagi mednarodnega prava, ter da je arbitražni sporazum bolj ugoden za Hrvaško kot tisti, ki ga je sabor sprejel maja letos na podlagi predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. "Hrvaška se z omenjenim sporazumom ne bo odpovedala svojemu teritoriju," je poudarila premierka. Dodala je, da ni podpisala ali parafirala še ničesar. Kosorjeva je zagotovila podporo koalicijskih strank, medtem ko so opozicijske stranke neenotne. Manjše stranke, Hrvaška stranka upokojencev (HSU), Hrvaška stranka prava (HSP) in Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) so že napovedale, da ne bodo podprle sporazuma. Ostale tri večje opozicijske stranke, Socialdemokratska stranka (SDP), Hrvaška narodna stranka (HNS) in Istrska demokratska skupščina (IDS) se bodo o morebitni podpori sporazumu odločile po saborski razpravi.

Predsednik največje opozicijske stranke, SDP, Zoran Milanović je napovedal, da bo podpora SDP arbitražnemu sporazumu odvisna predvsem od tega, kako ga bo premierka Jadranka Kosor predstavila poslancem, ter od tega, ali se bo državljanom opravičila za škodo, ki jo je HDZ storil v zadnjih šestih letih.

"Ne glede na pritiske iz cerkvenih in nekaterih intelektualnih krogov, saborski poslanci ne bodo zlahka sprejeli odločitve o parafiranju arbitražnega sporazuma s Slovenijo," pa danes ocenjuje Večernji list. Opozarja, da so pretekli konec tedna svoje nasprotovanje arbitražnemu sporazumu izrazili katoliška cerkev na Hrvaškem ter skupina približno 20 hrvaških intelektualcev, ki imajo sicer različna politična prepričanja.

Da bi vlada dobila podporo dveh tretjin poslancev, potrebuje tudi glasove socialdemokratov. Vendar naj bi bila po razlagi podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa (HDZ) za soglasje vladi za podpis arbitražnega sporazuma dovolj navadna večina, kar pomeni 39 poslancev. Kot je pojasnil Šeks, v primeru arbitražnega sporazuma namreč ne gre za spreminjanje meje, temveč za njeno določanje.

Za Slovenijo je sicer še posebej sporna enostranska hrvaška izjava, v kateri Zagreb trdi, da Slovenija stika z mednarodnimi vodami nima, medtem ko sporazum v točki 3b določa, da mora arbitražno sodišče določiti prav ta stik. Če bo švedsko predsedstvo EU, kot to želi Zagreb, priča te izjave, je premier Pahor v petek zagrozil, da sporazuma ne bo podpisal. K temu ga sicer že tako poziva opozicija, ki ni zadovoljna že s sporazumom.

Danes bo na uradnem obisku v hrvaškem saboru tudi posebni poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda, ki ga bo pred tem v Ljubljani opoldne sprejel tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. V Zagrebu se bo Swoboda srečal tudi s premierko Kosorjevo. (STA, mh)